Pojasnili so, da je bila za ta namen že odkupljena večina stanovanj v podaljšku sedanjega objekta UGM. "Poleg tega menimo, da je sklicevanje na pogoje varstva kulturne dediščine pretirano, saj smo mnenja, da je projekt prenove izziv tako za UGM kot za Zavod za varstvo kulturne dediščine. In če gre za skupni izziv, potem obstajajo tudi skupne rešitve," je prepričan župan Andrej Fištravec.
Podobno kot v primeru izgradnje Mariborske knjižnice se županu in njegovi ekipi ne zdi sprejemljivo, da bi ob nastalem problemu pri uresničevanju projekta pričeli iskati nove lokacije za izvedbo, misleč, da na novi lokaciji ne bo nobenih težav. "Problemi so samo znak, da je projekt živ in so tu zato, da jih rešimo, ne pa da od njih bežimo."
Do sedaj je občina v ta projekt vložila 2,6 milijona evrov. "V nadaljevanju projekta UGM ne želimo več vlagati denarja v nekaj, kar ne bo imelo jasne perspektive," so v današnjem sporočilu za javnost še zapisali na občini.
Župan je ob tem poudaril, da je nova UGM eden od njegovih štirih prednostnih projektov investicij na področju kulture v Mariboru do leta 2020. Poleg galerije so to še nadaljevanje prenove mariborskega gradu in Kulturnega centra Pekarna ter izgradnja nove osrednje enote Mariborske knjižnice. Te prednostne naloge naj bi podpiral tudi minister za kulturo.
Novo UGM so sprva načrtovali na Lentu, kasneje pa so se na občini odločili, da jo umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na Studencih. A tudi tu načrti niso prišli dlje od položitve temeljnega kamna.
V zadnjem času se vedno pogosteje omenja možnost ohranitve sedanje lokacije galerije na Strossmayerjevi ulici. A se vodstvo UGM s tem ne strinja, saj meni, da tu ni mogoče vzpostaviti sodobne galerije in da so takšni načrti v preteklosti že spodleteli, ker niso dobili soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V UGM se najbolj nagibajo k rešitvi, po kateri bi njihove nove prostore uredili v stavbi Ajpesa na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države.