Slednja sta pred slabimi štirimi leti začela sanjati o tem, da bosta na območju nekdanje tekstilne tovarne postavila imenitno kulturno središče. V te zamisli sta nato občina in njeno podjetje ZIM zmetala na milijone evrov, iz nje pa se ni izcimilo več kot globok minus na transakcijskih računih in globoka gradbena jama na Studencih. Pripadajoče parcele, ki se raztezajo na 8700 kvadratnih metrih, je Zim prodal družbi Ebla. Lastnik podjetja s sedežem v Mariboru je Sirijec Hilal Arnaoot, ki živi in posluje v Kuvajtu.
Kupil gostilno Pec
Fištravec je včeraj javnosti predvajal videoposnetek, na katerem Arnaoot razkriva svojo veliko ljubezen do Maribora, kjer se je nekoč rodila njegova najstarejša hči, ki ima tako kot njena mlajša sestra slovensko državljanstvo. V Sloveniji ima že več let registrirani podjetji Ebla in Lenček. Slednje je kupilo ugledno gostilno Pec v Spodnji Selnici. Podjetje Ebla, ki je registrirano v Kuvajtu, pa po podatkih s svetovnega spleta ponuja storitve s področja računalništva in informatike ter ustvari med 50 in 100 milijoni ameriških dolarjev prometa na leto.
Zemljišča, ki jih je ZIM leta 2011 od Vegrada odkupil za 2,2 milijona evrov, je Arnaootu odkupil za zgolj 610.000 evrov. Kupec je torej za komunalno opremljeno zazidljivo zemljišče v središču Maribora odštel le 70 evrov za kvadratni meter. Povedano drugače, s kupnino Zim ne bo sposoben odplačati niti dolga do arhitekturnega biroja Sadar Vuga, ki že nekaj časa toži podjetje in občino.
»Prodaja je prvi korak k finančni sanaciji podjetja,« je prepričan direktor ZIM Darko Kovačič. »Pripravili smo tudi načrt prestrukturiranja podjetja in možnost zapiranja obveznosti do arhitektov in do gradbenega podjetja Meteorit. Več ne morem razkriti, ker potekajo pogajanja z bankami in upniki.«
Finančna injekcija, nad katero je navdušen župan, naj bi šele sledila. Arnaoot namreč napoveduje, da bo za 20 milijonov evrov zgradil novo poslopje, v katerem naj bi svojo poslovalnico umestila neka ameriška ali kanadska univerza. V Maribor naj bi pripeljala svoj akademski kader, ki bi šolal okoli 2000 tujcev. Gradbena dela naj bi se začela leta 2014, arhitekturna zasnova naj se ne bi bistveno odmikala od načrtov za Maksa priznanega ljubljanskega biroja. Študijski proces naj bi stekel že leta 2016. Ustanova bo posvetna, brez verskega ozadja, zagotavlja naložbenik, šolnina pa naj bi znašala med 15.000 in 20.000 evri na leto.
Zakon je že v proceduri
Za uresničitev njegovih načrtov bo morala Slovenija najprej spremeniti veljavno zakonodajo s področja visokega šolstva, ki do zdaj ni dopuščala takšnih »franšiznih« tujih izobraževalnih ustanov. Osnutek novega zakona o visokem šolstvu, ki je ta čas že v obravnavi, uvaja potrebne spremembe s področja transnacionalnega izobraževanja.
Licenčne študijske programe ameriške univerze, ki jo hoče sirijski poslovnež s kanadskim potnim listom pripeljati v Slovenijo, bo moral pred začetkom šolskega procesa potrditi eden izmed organov, registriranih v evropskem registru za zagotavljanje kakovosti ali neka druga mednarodno priznana ustanova, za katero agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) ocenjuje, da deluje v skladu z evropskimi zakonskimi standardi in smernicami.
