Gradnja nove medicinske fakultete je ves čas burila duhove, še najbolj med postopkom izbire izvajalca gradbenih del. Šele po številnih pritožbenih postopkih in spornih odločitvah državne revizijske komisije je namreč naročilo prejel novomeško-slovenjebistriški konzorcij. Gradnjo so z dveletno zamudo začeli poleti 2011.
Vrednost zrasla z 19 na 42 milijonov evrov
Študenti in predavatelji medicine bodo v novogradnji dobili najsodobnejše študijske in znanstvenoraziskovalne razmere, med drugim jim bodo na voljo tridimenzionalni simulator človeškega telesa, virtualni anatomski mizi in najbolj zmogljiva aparatura za analizo človeškega genetskega zapisa v Sloveniji. Za pedagoško in raziskovalno opremo je fakulteta namenila okoli pet milijonov evrov.
V času, ko se v slovenskem zdravstvu povsod zategujejo pasovi, deluje gradnja luksuznega objekta na 12.000 kvadratnih metrih neto uporabne površine vse prej kot razsodna odločitev. Dvomi so se porajali tudi pred krizo, ko je vrednost naložbe zrasla z 19 na kar 42 milijonov evrov. Vendar so vse revizije pokazale, da so postopki gradnje potekali zakonito, in naložbe potem ni bilo več mogoče poceniti.
Ključni argument za izvedbo naložbe je bilo dejstvo, da so obstoječe prostorske zmogljivosti onemogočale povečanje vpisa na fakulteto. V novi fakulteti je zdaj prostora za okoli 130 študentov v letniku, kljub temu pa se število mest v prvem letniku ni povečalo in bo 1. oktobra v predavalnice vstopilo enako število brucev kot lani – 86. Nekaj študijskih mest bo na voljo še tujcem in študentom s posebnimi potrebami.
Glede na sedanje razmere na trgu dela bi bila smotrnost povečevanja vpisa tako in tako vprašljiva ne glede na splošno znano dejstvo, da v Sloveniji kronično primanjkuje zdravnikov. Zaradi ostrih omejitev zaposlovanja v javnih zavodih namreč mladi zdravniki težko pridejo že do specializacije, kaj šele do službe. V Dnevniku smo letos med drugim poročali o tem, da je kar 120 mladih zdravnikov ostalo brez možnosti specializacije, zato jih je vse več prisiljenih v odhod v tujino.
Odmevalo je tudi javno pismo Zvezdana Pirtoška, predstojnika kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, v katerem se je zgrozil nad dejstvom, da specializanti, ki bi jih po prvotnem načrtu morali zaposliti v kliničnem centru, ostajajo nezaposleni.
V preteklosti je bilo tudi kar nekaj debate o estetskem videzu luksuzne mariborske novogradnje, ki jo je zasnoval Boris Podrecca. Arhitekt je medijem razlagal, da si je objekt zamislil kot nekaj liričnega, feminilnega. Mariborčani te vizualne feminilnosti doslej še niso posvojili, so pa fakulteti že pred časom nadeli vzdevek Costa Concordia, ker nekoliko spominja na nasedlo italijansko luksuzno potniško ladjo.
»Odgovorne politike bi bilo treba zapreti«
Odmeval je tudi intervju RTV Slovenija z znamenitim belgijskim umetnikom Janom Fabrejem. Pogovor s tem gostom lanske evropske prestolnice kulture je potekal med vožnjo z ladjo po Dravi, ki ga je Fabre nenadoma prekinil in se je začel glasno razburjati ob pogledu na Podreccov monolit. »Tiste politike, ki so dovolili to gradnjo, bi bilo treba zapreti,« se je jezil. Po njegovi oceni je namreč ta modro-zeleni kolos trajno iznakazil rečno brežino.
Tudi mnenje nekaterih drugih arhitektov je vse prej kot enotno. Miha Milič je lani za Večer ocenil, da je objekt za to lokacijo prevelik, podvomil je tudi o tem, da bi lahko nova fakulteta zaradi introvertiranega karakterja njene zasnove lahko kdaj zaživela z mestom. »Ta slutnja načenja tudi vprašanje integracije objekta v mestno življenje. Predvidevam, da bo to zaradi prostorske omejenosti zelo skromno, zato mislim, da objekt ne bo imel mestotvorne vloge. Prej se bojim, da bo nasprotno, kar bo pokazal čas,« je razmišljal Milič.