Prvo žičnico so na Peci zgradili že leta 1967, odtlej je bilo to smučišče povezano z mnogimi prvimi izkušnjami na smučeh, še posebno za prebivalce južne avstrijske Koroške. Zdaj vse kaže, da žičnice prihodnjo zimo ne bodo več obratovale, še vedno pa se ne ve, ali bo kabinska žičnica na Peco vozila vsaj še eno poletje.
Prihodnje leto se namreč iztečejo subvencije, za katere se je pred petimi leti odločila tedanja koroška deželna vlada in je obratovanje žičnic na Peci podprla z 950.000 evri na leto. Koroška deželna vlada, ki se sama spopada z denarnimi težavami in prazno blagajno, se je odločila, da po izteku že dogovorjenih subvencij prihodnje leto ne more več podpirati obratovanja žičnic, ki se že leta borijo za preživetje in poslujejo z izgubo.
Peca, sod brez dna
Andreas Schäfermeier, tiskovni predstavnik deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ), je medijem že konec septembra sporočil, da si dežela letnih subvencij v višini skoraj milijon evrov na leto v prihodnje ne more več privoščiti, posebno zato, ker je to »sod brez dna«. Deželni glavar zato poziva občine in regije, naj se dogovorijo o novem konceptu, ki bi zagotovil, da bi žičnice na Peci poslovale brez izgub. Tudi sicer koroška deželna vlada načrtuje pregled vseh koroških smučišč z namenom, da najde celostne rešitve za regije, na osnovi katerih bo odločala, katera smučišča bo v prihodnje še podpirala s subvencijami. V deželni vladi so že sporočili, da bodo imela prednost tista, ki poslujejo rentabilno in kjer so občine tudi same vlagale v infrastrukturo.
Peco pozimi obišče le okoli 50.000 gostov, to je toliko, kot jih na Mokrinah (Nassfeld) smuča v treh, štirih »močnih« nedeljah. Poleti kabinska žičnica na Peco pripelje približno 25.000 gostov. Samo s poletnim obratovanjem žičnice na Peci pridelajo od 200.000 do 300.000 evrov izgube. Tega lastnik Koroški turistični holding ni več pripravljen pokriti in zahteva, da si to breme delijo občine in regija. Direktor holdinga Friedrich Morri včeraj odločitve ni hotel utemeljiti, hkrati pa tudi ne razkriti, kakšni so podrobnejši načrti oziroma kaj se bo prihodnje leto zgodilo s Peco. V zraku visi le grožnja prenehanja obratovanja žičnic. Peca je del sistema sezonske smučarske vozovnice Kärnten Skipass, smučišče pa radi obiščejo tudi slovenski smučarji.
»Pece ne damo«
Novice o zaprtju Pece so na južnem Koroškem povzročile številne odmeve, tako lokalni turistični delavci kot tudi smučarski funkcionarji pa sporočajo, da Pece ne bodo predali brez boja. Stefan Visotschnig, župan Pliberka, pravi, da si južne Koroške ne more predstavljati brez Pece, in odločno zatrjuje, da o tem, ali bo Peca obstala ali ne, ne bo mogel odločati turistični holding sam. Zato zahteva, da se župani tistih občin, ki bi jih prizadelo zaprtje smučarskega središča, napovedo pri deželnem glavarju. Tudi sam se sicer zaveda, da tako, kot je šlo doslej, ne gre več, toda obstajajo ideje in koncepti, kako bi Peca lahko poslovala uspešneje. Visotschnig se hkrati ne strinja z nekaterimi predlogi, po katerih bi ohranili le poletno delovanje kabinske žičnice, in meni, da bi se s tem začelo umiranje na obroke.
Friedrich Flödl, župan Bistrice pri Pliberku, je povedal, da so bile napovedi o zaprtju Pece pravi šok in da infrastrukturnih objektov, ki so tako zelo pomembni za turistično regijo, ni mogoče ocenjevati le na osnovi njihovega poslovanja. Peca je namreč pomemben del športnega življenja na južnem Koroškem, smučarski klub s tem imenom šteje 984 članov in je drugi največji na avstrijskem Koroškem. Na tečajih postavi na smuči okoli 200 otrok na leto in je neposredno odvisen od smučišča na Peci. Hermann Innerwinkler, predsednik smučarskega kluba, pravi, da zanje zaprtje Pece pomeni enako, kot če bi nogometnemu klubu odvzeli nogometno igrišče. Pobudi »Ja zur Petzen« (Da za Peco), ki je nastala na Facebooku, se je doslej pridružilo že več kot 2000 podpornikov.
Medtem so žičničarji na Peci že skušali izboljšati svojo ponudbo, s katero bi predvsem poleti pritegnili več gostov, in za 250.000 evrov uredili 10 kilometrov dolgo progo za gorska kolesa. Direktor Alfred Pajancic je povedal, da bo ta projekt vplival na poslovne rezultate šele prihodnje poletje. Seveda, če bo žičnica takrat sploh še obratovala.
