Muta. Dravograjska gradbena inšpektorica Mileno Benko, ki je aprila na gradbišču Gortina na Muti odredila izkop že vkopanih cevi in jaškov, naj bi se v zadnjem času zaradi te odločitve znašla pod pritiskom gradbenih lobijev. Gre za govorice, po katerih naj bi Benkova celo od nadrejenih dobila natančna navodila, kako naj ravna v primeru odkritih nepravilnosti pri gradnji kanalizacije v okviru 37 milijonov evrov vrednega evropskega projekta čiščenja in odvajanja odpadnih vod v porečju Drave.
Še več, nekateri naj bi si prizadevali, da bi jo iz Dravograda premestili na drugo delovno mesto v Ljubljano in jo tako umaknili z omenjenega projekta. »Nekomu ni všeč, da se o odkritih nepravilnosti toliko piše in si želi, da bi vse skupaj izpadlo kot nekaj, o čemer ni vredno izgubljati besed,« pravijo naši viri. Benkova nam je to, da bi kdor koli poskušal vplivati na njeno delo, zanikala. »Uradno o tem ne vem nič, če bom karkoli zaznala, pa se bom na to nemudoma odzvala,« je dejala za Dnevnik. Hkrati pa priznala, da se ne bi čudila, če bi jo kdo poskušal degradirati, saj v omenjenem projektu ne gre le za veliko denarja, pač pa so v ozadju tudi vplivni ljudje. Na inšpektoratu so se svoji zaposleni prav tako postavili v bran in poudarili, da je vsak njihov inšpektor dolžan storiti vse, da ugotovi dejansko stanje, saj lahko le tako sprejme pravilne in zakonite odločitve. »Informacije o domnevnih pritiskih na našo gradbeno inšpektorico ne držijo,« so nam zatrdili na Inšpektoratu za okolje in prostor, kamor smo naslovili vprašanja v zvezi z domnevnimi pritiski. Zanikali pa so tudi, da bi bila v igri premestitev.
Da marsikomu ni všeč, da je prišlo na dan, da so na Muti vkopavali neustrezne jaške in predemenzionirane kanalizacijske cevi, je jasno. In ni jih malo, ki želijo problem zminimalizirati. Zaradi tega je bilo vroče tudi na zadnji seji občinskega sveta na Muti, kjer je koordinator projekta Darko Sahornik prst uperil v ljubljanski Zavod za gradbeništvo, ki je po naročilu občine Muta preverjal ustreznost že vgrajenih cevi in jaškov in ugotovil številna neskladja in odstopanja. Dejal je, da je čudno, da jaški za naše strokovnjake niso ustrezni, ker nimajo veljavnega slovenskega tehničnega soglasja, medtem ko jih brez težav vgrajujejo po vsej Ruski federaciji. Prav tako je bilo na občinskem svetu mogoče slišati, da če kdo ne verjame našim strokovnjakom, lahko analizo materialov naročijo tudi pri kakšnem tujem inštitutu, a si tega verjetno nihče ne želi, ker bi morebiti odkrili še več nepravilnosti. Kot je na seji poudaril muški podžupan Mirko Vošner, pa bi se vsi morali zavedati, da ni vseeno, če so namesto zlata, ki so ga naročili, dobili manj vredno železo. Sploh, ker bodo vse to drago plačali občani v obliki komunalnega prispevka na položnicah.
»Eno od orodij ugotavljanja dejanskega stanja je tudi preverjanje ustreznosti materialov, ki se vgrajujejo v okviru tega projekta. Inšpektor sam pa ne more izdelati strokovne ekspertize, zato naloži zavezancu, da ta pridobi strokovno mnenje pooblaščene organizacije. Če inšpektor opusti določene naloge v času nadzora in ne sprejme ustreznih ukrepov, ki mu jih nalaga zakon, pa se to smatra za hudo kršitev delovnega razmerja,« ob tem pojasnjujejo na inšpektoratu. Zato je inšpektorica od občine Muta zahtevala, da pri zavodu za gradbeništvu naroči analizo materialov. Če tega ne bi storila in bi se izkazalo, da je bila občini povzročena velika premoženjska škoda, lahko država od delodajalca, ta pa od inšpektorja terja odgovornost in celo izterja morebitno škodo z vsemi stroški vred. Kot še poudarjajo na inšpektoratu, pa je bilo ravnanje njihove inšpektorice v konkretnem primeru korektno in zakonito in je vsak sum, da ni ravnala, kot ji nalaga zakon, odveč. Da je inšpektorica ravnala profesionalno, se strinjajo tudi mnogi drugi na Koroškem. In dodajajo, da je krivično, da se kdor koli vtika v njeno delo.
