Muta. Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) je prejela prijavo o domnevni neskladnosti nekaterih gradbenih proizvodov, ki se vgrajujejo v okviru projekta Odvodnjavanja in čiščenja voda v porečju Drava – zgornja Drava, ter gradnje kanalizacije v občinah Muta in Vuzenica. Prijavo jim je odstopil tržni inšpektorat, potem ko so, kot nam je potrdila glavna tržna inšpektorica Andreja Grlič, že sredi marca tudi sami uvedli inšpekcijski postopek pri dobavitelju cevi za ta projekt, in sicer Kovinoplastiki Piskar iz Mengša.
Tik pred prazniki je gradbena inšpektorica Milena Benko nenapovedano obiskala gradbišče na Muti, kjer so dela ta čas na vrhuncu, in zahtevala izkop v nov kanalizacijski sistem že vkopano cev in jašek. Oboje so odpeljali na analizo na ljubljanski zavod za gradbeništvo, rezultati, ki naj bi potrdili ali ovrgli sume o ustreznosti dobave vgrajenega materiala, pa naj bi bili znani v prihodnjih dneh.
Gre za svojevrsten precedens, ki bi lahko, če bi se domneve, da naj bi v kanalizacijski sistem res vgrajevali materiale slabše kakovosti od tistih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, postavil pod vprašaj tudi druge že zgrajene infrastrukturne projekte v Sloveniji, ki so bili sofinancirani z denarjem iz EU. Naši viri trdijo, da je inšpektorica pregledovala tudi material v skladišču. »Občina Muta zahteva garancijske roke. In lahko se zgodi, da bi cevem in jaškom takrat, ko bo projekt zgrajen in dan v uporabo, rok že potekel, kar pa pomeni, da v primeru reklamacije ne bi mogli uveljavljati garancije,« opozarjajo naši viri.
Cevi z na roke napisanimi oznakami, neustrezni jaški
»Mi smo ugotavljali zgolj administrativne skladnosti gradbenih proizvodov, polimernih jaškov in cevi, medtem ko smo prijavo, ki se nanaša na vgradnjo, odstopili v reševanje IRSPEP in jim predlagali, da izvedejo neposredni nadzor na gradbišču,« nam je pojasnila Grličeva. Dodala je, da so sami med postopkom odkrili določene nepravilnosti, a niso ukrepali, ker so bile medtem že odpravljene. Mimogrede, Kovinoplastika Piskar MP je šla marca v stečaj, njihove prostore pa ima v najemu podjetje Mapi Pipe, ki nadaljuje enako dejavnost, torej dobavo cevi in drugih gradbenih materialov. A naši viri menijo, da bi morala za napisano tehnično skladnost oziroma kakovost dobavljenih cevi jamčiti izključno Kovinoplastika Piskar, s tem, ko je šla v stečaj, pa so ugasnile vse obligacijske odgovornosti podjetja. A kot rečeno, gradbena inšpektorica je ukrepala. Če bodo analize razkrile nepravilnosti, pa lahko izvajalcu prepove nadaljnjo vgrajevanje gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in mu izreče prekrškovni ukrep, pojasnjujejo na IRSPEP. Pojavljajo se sumi, da v kanalizacijski sistem vgrajujejo cevi z neustrezno, nižjo oznako od tiste, navedene na dobavnicah. Gre za cevi klase SN 8 namesto klase SN 16, ki pa je menda na ceveh navedena, a na nalepkah, napisana pa kar z roko. Gre za tehnični standard, ki označuje stopnjo odpornosti cevi oziroma, povedano preprosto, kolikšen pritisk vgrajene cevi v resnici prenesejo, da se pri tem ne poškodujejo. Prav tako naj ne bi bili ustrezni že vgrajeni jaški, ki naj ne bi imeli ustreznega slovenskega tehničnega soglasja.
Hala v najem za milijon evrov?
Je pa zanimivo, da naj bi bila zahteva, da bi vgrajevali cevi slabše kakovosti, zavrnjena, pa čeprav bi to pocenilo celoten projekt, v okviru katerega bo položenih skupaj 33 kilometrov vodov. A če bi bile cevi cenejše, bi nekdo pri tem tudi nekaj zaslužil, pravijo naši viri. Pri tem mnogi s prstom kažejo na Darka Sahornika, muškega svetnika in koordinatorja projekta, ki je kot lastnik družbe Daro leta 2006 podpisal pogodbe o sodelovanju pri projektu z občinami Muta, Dravograd, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka in Selnica ob Dravi.
Za Sahornika je komisija za preprečevanje korupcije že leta 2006 ugotovila, da se je kot svetnik in predsednik Odbora za ekologijo, komunalno in cestno gospodarstvo občine Muta obenem znašel v konfliktu interesov. A se je Sahornik doslej na to požvižgal, da na račun projekta dobro služi, pa razkrivajo podatki na spletni strani Supervizorja, saj vsa ta leta s strani občin podpisnic prejema različna, a redna nakazila. Zdaj pa naj bi si prizadeval še, da bi za potrebe skladiščenja materiala, potrebnega za gradnjo omenjenega kanalizacijskega sistema, oddal v najem nekdanjo halo Gorenja na Muti, ki sta jo pred dvema letoma, kot nam je potrdil, kupila z družabnikom Vojkom Butolo. Halo naj bi oddala v najem za milijon evrov, a se je zataknilo, ker Sahornik kot najemodajalec in obenem občinski svetnik pogodbe ne more podpisati, ker bi se spet znašel v konfliktu interesov.
Sahornik špekulativne namene zavrača in ima nasploh glede vseh očitkov mirno vest. »Gre za popolno dezinformacijo,« nam je zatrdil, a v isti sapi dodal, da naj bi najem zahtevalo podjetje Riko, ki je eden od izvajalcev del v Radljah in Dravogradu. Določen material pa naj bi v hali želela skladiščiti tudi občina Vuzenica. Sahornik naj bi si tako prizadeval pogodbo podpisati tako z županom Mute Borisom Kraljem kot tudi županom Vuzenice Franjem Golobom. A če bi slednjega v to še prepričal, Kralja ne bo, saj nam je ta potrdil omenjene namere in zatrdil, da ne namerava podpisati nobene najemne pogodbe.
