Za sporno odlagališče odpadnih gum v občini Kidričevo je slovenska javnost izvedela 17. julija 2008, ko je hud požar celotno Dravsko polje zasmradil s črnim sajastim dimom. Tedaj je zgorelo okoli 1850 ton nepredelanih gum, ki so bile na površini približno 7000 kvadratnih metrov naložene šest metrov visoko.
V gasilski akciji, ki se je zavlekla pozno v noč, je sodelovalo več kot 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev s širše mariborske in ptujske okolice. Policijsko-kriminalistična preiskava ni nikoli odkrila osebe, ki je podtaknila požar.
Posel z odpadnimi pnevmatikami
Koncesijo za sanacijo opuščene gramoznice z granulatom iz avtomobilskih pnevmatik je imel podjetnik Albin Brencl, direktor in lastnik podjetje Albin Promotion, d. o. o., iz Majšperka. Brencl je že vrsto let iskal način, kako bi zaslužil z odpadnimi pnevmatikami. Nekoč je v Lendavi nameraval odpreti deponijo, na kateri bi iz zmletih pnevmatik izdeloval zidake. Ker mu je to spodletelo, je nameraval najeti gramoznico v Dražencih. Krajani so rekli ne, nato pa je imel več sreče v občini Kidričevo, kjer je odkril zapuščeno gramoznico, ki je v polovični lasti občine, drugi lastnik pa je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Brencl je leta 2006 pridobil okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum. Zdrobili naj bi jih, z zdrobom napolnili opuščeno gramoznico pri Lovrencu na Dravskem polju, odpadek prekrili z zemljino in na ta način sanirali gramoznico. V gramoznico so v minulih letih odložili skupaj 48.180 ton izrabljenih gum.
Po hudem požaru leta 2008 se je ustanovila civilna iniciativo za sanacijo in zaprtje Brenclove gramoznice, občina Kidričevo pa je prijavila državo evropski komisiji. Ta je včeraj Slovenijo že drugič pozvala, naj upošteva zakonodajo EU o odpadkih in odstrani veliko količino odpadnih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Odlaganje odpadnih gum na odlagališča je namreč prepovedano, predvsem zaradi njihove visoke vnetljivosti, pri ravnanju z odpadki pa se ne sme ogrožati človeškega zdravja ali okolja, se pravi vode, zraka, tal, rastlin ali živali.
V sporni gramozni jami pa je zdaj več kot 107.000 kubičnih metrov celih gum ali gum v kosih, v njej sta izbruhnila dva velika požara, v njeni bližini pa je ena od največjih zalog pitne vode v državi. Komisija je zato na podlagi priporočila komisarja za okolje Janeza Potočnika Sloveniji poslala obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, utegne komisija zadevo predati sodišču EU.
Maja lani ostal brez dovoljenja
»Maja lani so mi odvzeli vsa dovoljenja, zdaj pa hočejo, da vse umaknem iz jame,« je ogorčen Brencl. Agencija RS za okolje (Arso) je namreč zavrnila njegovo vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov. Arso je vlogo zavrnil zato, ker Albin Promotion ni izpolnjeval zahtev pravilnika o skladiščenju izrabljenih gum, hkrati pa podjetje ni izpolnilo zahtev glede varstva pred požarom. Avgusta lani je jamo obiskal tudi inšpektor za okolje in je Brenclu izdal odločbo, po kateri mora iz opuščene gramoznice odstraniti vse tiste gume, ki niso prekrite z zemljino.
»Vseskozi sem postopal dosledno v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem, po katerem sem bil obvezan jamo sanirati z odpadnimi gumami,« vztraja Brencl. O svojih težavah s slovensko birokracijo je obvestil tudi Bruselj, trdi, evropski uradniki pa so mu sporočili, da z njim nimajo ničesar, ker se oni ukvarjajo izključno z državo članico.
»Ali so bila moja dovoljenja zakonita, naj ugotovijo tisti, ki so mi jih izdali,« pravi haloški podjetnik. »Z vsemi pristojnimi ministri sem skušal rešiti zaplet in dokončati projekt, pa nihče ni sprejel odločitve. Zdaj sem brez dovoljenja, brez njega pa ne morem delati. Ves ta zaplet je posledica gole zlobe.«
