Nase lahko vežejo težke kovine
Da je ukrep nujen, kažejo rezultati meritev na obeh merilnih postajah, pri Splošni bolnišnici Celje in v Gajih. Zlasti pozimi so dopustne mejne vrednosti delcev PM10 v zraku pogosto presežene, kar zagotovo škodljivo vpliva na zdravje ljudi. Predlani je bila dnevna mejna vrednost presežena kar 73-krat, to pa je skoraj dvakrat več od dopustnega. Po podatkih, ki so objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso), je bila denimo v ponedeljek dnevna koncentracija PM10 presežena samo v Celju, Trbovljah in Zagorju. V Celju je znašala 66 mikrogramov na kubični meter, v Ljubljani pa polovico manj. Mejna vrednost sicer znaša 50 mikrogramov na kubični meter.
Medtem ko ljudje dokaj dobro poznajo vzroke in posledice onesnaženj z žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom, dušikovim monoksidom in ozonom, pa mnogi o delcih PM10 še vedno ne vedo veliko, čeprav jih strokovnjaki od lani merijo na vseh merilnih mestih po Sloveniji. Gre za zdravju nevarne in očem nevidne prašne oziroma trdne delce, ki so prisotni v zraku zaradi različnih vzrokov. Nekateri so naravnega izvora in prihajajo v zrak zaradi dima in požarov, drugi pa so antropogenega izvora, kar pomeni, da so posledica prometa, industrije, individualnih kurišč in energetskih objektov. V večini delcev je glavna sestavina ogljik, na katerega pa se lahko vežejo primesi, kot so denimo težke kovine, organska topila in tudi ozon. Delci PM10 povečujejo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja, ogrožajo pa predvsem otroke, starejše in bolnike s kroničnimi obolenji dihal.
Ukrepi za izboljšanje zraka v Celju in njegovi okolici so razvrščeni v tri skupine. S prvo skupino ukrepov bo država v sodelovanju z občino spodbujala učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. S finančnimi spodbudami bo poskušala tam, kjer ni možnosti daljinskega ogrevanja, pospešiti zamenjavo zastarelih kurilnih naprav. Lastnike bo spodbujala tudi k prenovi toplotnega ovoja zgradb, s katero je mogoče doseči manjšo porabo energije za ogrevanje in s tem tudi manjše izpuste. Za občane bodo organizirali izobraževanja o pravilni uporabi kurilnih naprav in ustrezni pripravi lesne biomase. V drugi skupini so ukrepi, s katerimi bodo spodbujali prevoz z javnim potniškim prometom ter kolesi, in ukrepi za umirjanje prometa. V tretjo skupino so uvrstili ukrepe, ki jih bodo sočasno izvajali še na drugih področjih.
Občina bo morala zagotoviti osem milijonov evrov
Vse skupaj bo torej stalo okoli 42 milijonov evrov. Občina bo iz proračunov morala zagotoviti nekaj manj kot osem milijonov, država bo dala skoraj 6,5 milijona, nekaj več kot 27,6 milijona evrov pa bodo morali primakniti javna podjetja, javni zavodi, gospodinjstva in pravne osebe. Arso bo spremljal učinke ukrepov in na podlagi rezultatov do konca leta 2016 pripravil spremembe odloka oziroma bo ukrepe ustrezno dopolnil.
Prav okoljska problematika oziroma kakovost zraka, ki ga dihajo ljudje v savinjski regiji, bo danes rdeča nit strokovnega srečanja, ki ga v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS, Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in celjsko občino v Celju organizira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Po podatkih Arsa je bila lani onesnaženost zunanjega zraka v Sloveniji približno takšna kot leto prej. Izstopale so samo koncentracije delcev PM10 in PM2.5, ki so bile na vseh merilnih mestih v času kurilne sezone nižje zaradi ugodnejših vremenskih razmer. Povprečna letna koncentracija delcev PM10 je tako kot v prejšnjih dveh letih prekoračila mejno vrednost le na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne koncentracije pa je bilo preseženo na merilnih mestih v Celju, Novem mestu, Trbovljah, Zagorju, Murski Soboti, Rakičanu in Žerjavu. Koncentracije ozona so bile višje kot v letu 2011 in so na Primorskem in Obali večkrat presegle urno opozorilno vrednost, po več letih pa so to vrednost nekajkrat presegle tudi v notranjosti Slovenije. Koncentracije žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile povsod pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja, medtem ko je povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida prekoračila mejno vrednost samo na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center.
