Maribor. »Delovne razmere niso rožnate, saj skoraj vse v poslopju kriči po obnovi,« nam potoži Branko Kolar, vodja Akvarij-terarija Maribor. »Delo je postalo že precej nevarno, vendar se trudimo, da bi razstavni del ohranili v solidnih razmerah in da obiskovalci ne bi občutili naših težav.«
V zgradbi na obrobju Mestnega parka, v kateri je bila med svetovnima vojnama kavarna Park, je mestna oblast pred 60 leti slovesno odprla novost – akvarij, ki ga je odsihdob obiskalo že več kot 2,5 milijona ljudi, večinoma otrok.
Gada in mambi so nove zanimivosti
Sprva je akvarij razstavljal zgolj vodno floro in favno, ki sta značilni za ožjo Slovenijo, vendar so obiskovalci želeli in tudi razvoj akvaristike na naših tleh je zahteval, da zavod razširi svojo dejavnost. Ustanovitelj akvarija in njegov prvi direktor Vilko Rechberger je začel navezovati stike z akvariji in živalskimi vrtovi po svetu, s čimer je omogočil širjenje dejavnosti in v mestnem akvariju se je vsako leto znašlo več novih živali z vsega sveta.
V 39 velikih akvarijih zdaj plava 120 različnih vrst rib. Pred 21 leti so v zgradbo umestili še terarij, ki predstavlja več kot 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk. »Novosti v razstavi sta čudovito pisana nosoroga gada in zeleni mambi, ki sta se že privadili na okolje in zdaj ponosno pozirata obiskovalcem,« je zadovoljen Kolar.
Njegovo zadovoljstvo ga mine, ko je govor o poslopju akvarija, ki vse bolj otožno propada, se poseda, razpokane stene pa načenja vlaga. »Težava je v tem, da bi morali v primeru prenove urediti začasno bivališče za živali, kar pa je vse prej kot preprosto,« pojasnjuje Kolar. Že več kot dvajset let so poslušali obljube o novogradnji, ki so bile hkrati tudi argumenti za to, da ni bilo vlaganja v propadajoče poslopje.
Strogi pogoji zavrli projekt
Bivši župan Franc Kangler, zmeraj lačen gradbenih projektov, je sklenil, da bo bivša kavarna spet postala kavarna, akvarij pa naj bi se selil na zahodni konec mestnega parka. Izpeljali so vabljeni arhitekturni natečaj, na katerem je bil izbran atraktivni idejni načrt Marka Jaušovca in Kaje Pogačar. Gradnjo v zemljo vkopanega objekta z zatravljeno streho bi morali pričeti avgusta 2010. Vendar iz teh smelih napovedi ni bilo nič.
Naložbo, ocenjeno na 7,4 milijona evrov, je namreč zavrla njena predvidena lokacija na zahodnem robu mestnega parka. Zavod za varstvo kulturne dediščine je tam gradnjo dovolil zgolj pod strogimi kulturnovarstvenimi pogoji. Izgradnja akvarij-terarija je zato že več kot leto dni v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kakšne načrte ima novo občinsko vodstvo, Kolar ne ve. »Pred časom je k meni prišla civilna iniciativa in mi predstavila predlog, po katerem naj bi za nas preuredili nekdanji Žički dvor na Lentu. Vendar to ne bo izvedljivo, ker bi občina objekt rada prodala,« je v dvomih.
Ali akvariste delo v klavrnih razmerah ne spravlja v obup? »Veste, to za nas ni zgolj služba,« se nasmehne vodja. »Mi gojimo izredno skrb in ljubezen do teh živali in se prebijamo čez vse težave. Zato malodušja ni. Je pa upanje, da se bo stanje nekoč vendarle izboljšalo.«
V boljšo voljo jih spravlja tudi praznovanje okroglega jubileja. Upravljavec akvarija, podjetje Nigrad, je namreč organiziral likovni ustvarjalni natečaj o podvodnem in terarijskem svetu. Prejeli so dela več kot 1800 učenk in učencev šol v Podravski regiji. »Odziv otrok nas je zelo razveselil,« je bil ob včerajšnjem odprtju razstave v nakupovalnem središču Qlandia zadovoljen Kolar. Prvo nagrado so prejeli učenci osnovne šole Draga Kobala.