Celje. Zaradi poplavne EU-direktive je morala tudi Slovenija določiti območja, ki so najbolj poplavno ogrožena. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je po posvetu z lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in v sodelovanju z Inštitutom za vode RS na seznam uvrstilo 61 območij z vseh koncev Slovenije. Če bi jih želeli z različnimi ukrepi zaščititi pred naraslo vodo, bi po zelo grobi oceni ministrstva potrebovali okoli 600 milijonov evrov, ki bi jih lahko dobili iz različnih EU-skladov in drugih evropskih finančnih mehanizmov, vodnega in podnebnega sklada, nacionalnega in lokalnih proračunov in verjetno tudi iz javno-zasebnih partnerstev.
Celjani bodo že letos bolj varni
O tem, kaj bi bilo potrebno narediti oziroma kako potekajo protipoplavni ukrepi, bo ministrstvo, pristojno za vode, vladi poročalo vsako leto vse do leta 2023. Prvo poročilo mora pripraviti do konca junija letos, seveda pa pričakuje, da se bodo zaradi del na področju protipoplavnih ukrepov ponovno okrepilo gradbeništvo. Samo v Celju je bilo včeraj na delu okoli deset voznikov bagrov, ki so na odseku od Tremarij do mosta pri vhodu v mesto iz struge Savinje odstranjevali naplavine in zarast. S pogodbo, ki sta jo lani v Celju podpisala minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in direktor gradbenega podjetja Nivo Eko Klemen Senič, so se gradbinci zavezali, da bodo do avgusta prihodnje leto očistili vse struge, ki so vključene v projekt in zgradili nasipe in obrečne zidove. Pogodba je vredna kar 35,6 milijona evrov. Denar za 85 odstotkov upravičenih stroškov bodo dobili iz kohezijskega sklada, ostalo pa bo primaknilo ministrstvo. Gre za naložbo, na katero so Celjani, Laščani, Vojničani in Lučani nestrpno čakali več let. Mestna občina Celje je leta 2008 z državo sklenila dogovor, da bo v imenu države in na svoj račun, torej z denarjem iz občinskega proračuna, pripravila dokumentacijo za gradnjo lokalnih protipoplavnih ukrepov. Projekti so občino stali kar 700.000 evrov.
Odkupovanje zemljišč je mukotrpno delo
Gradbincem je zimsko vreme naklonjeno, tako da dela potekajo po načrtih. Vozniki bagrov imajo nekoliko težav samo takrat, kadar se dvigne vodostaj. V Laškem so že končali s prestavitvijo struge Savinje v marijagraškem ovinku, v Celju pa bodo delali do oktobra, saj ne bodo krotili samo Savinje, ampak tudi Koprivnico, Sušnico in Podsevčnico. Na Koprivnici ravno v teh dneh zaključujejo gradnjo novega mostu, prihodnji mesec pa začnejo graditi oporni zid in nasipe na desnem bregu Savinje v Polulah. V zaključni fazi so tudi projekti za protipoplavne ukrepe na Savinji od mestnega parka do meje z občino Žalec. Aprila bodo začeli graditi nov Splavarski most pri knjižnici, ki bo mesto povezal z mestnim parkom. Projekti za Luče so v zaključni fazi, tako da bodo bageristi v teh dneh že začeli čistiti strugo.
Roman Kramer, ki je bil do februarja lani vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje in je zaradi bogatih izkušenj kljub zamenjavi službe ostal koordinator projekta, nam je povedal, da pripravljajo tudi dokumentacijo za tri suhe zadrževalnike v Celju. Na Podsevčnici in Sušnici bosta verjetno zgrajena že letos, na Vzhodni Ložnici pa prihodnje leto. Veliko časa in energije jim vzamejo pogajanja z lastniki za odkup zemljišč. Kramer priznava, da je to zares mukotrpno delo, čeprav opaža, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako pomembni in nujni so protipoplavni ukrepi in da cene za zemljišča ne morejo naviti tako, kot bi si želeli. Odkupne cene so namreč določene.
