Trda in glasna pogajanja
»Pogajanja so bila zelo trda, malo tudi glasna,« je po sestanku povedal podžupan Milan Mikl, ki ga je mestni svet prejšnji teden pooblastil za vodenje pogajanj o prekinitvi pogodbe z Iskra Sistemi, ki so v mestu postavili sporne radarje. »Dokončno še ni rečenega nič in verjamem, da bomo v čim krajšem roku prišli do nekih zaključkov. Gremo pa v tej smeri, da pride do sporazumne prekinitve pogodbe,« je dodal.
O konkretnih vsotah Mikl ni želel govoriti, saj je po njegovem »naprej treba ugotoviti dejansko stanje« in pridobiti soglasje mestnega sveta. »Mestni svet bo tisti, ki bo odločal o nadaljnjih postopkih,« je dodal. Spomnil je, da v občinskem proračunu za to še ni rezerviranih sredstev, zato se bo treba dogovoriti za postopno odplačilo. »Zagotovo bo potrebnih dve do tri leta, da pridemo do te poravnave,« je ocenil.
Pogajanja še potekajo
Da še ni nič dorečenega, je potrdil tudi prvi mož Iskre Šešok. »Se še pogajamo. Dali smo minimalni zahtevek za sporazumno prekinitev pogodbe. Istočasno imamo pripravljeno tožbo in se bomo še tekom današnjega dne odločili, ali bomo to tožbo tudi vložili,« je povedal. »Mi smo do sedaj v ta projekt vložili neposredno brez vključenih razvojnih stroškov 5 milijonov evrov. Podali smo zahtevek za nadomestilo razvojnih stroškov v višini 820.000 evrov, zahtevek za milijon evrov za prekinitev pogodbe in 160.000 evrov za obresti, glede na to da se pogodba ne izvaja,« je pojasnil.
Na seji mestnega sveta prejšnji teden se je govorilo o tožbenem zahtevku v višini 126 milijonov evrov. Kot je danes pojasnil Šešok, je tožbeni zahtevek za obračunane kazni do 6. marca opolnoči visok približno 14,2 milijona evrov in se bo vsak mesec povečeval.
Mnenja organov jih ne zanimajo
Mnenje računskega sodišča in protikorupcijske komisije o pogodbi za Šešoka nimajo pomena. »Mene mnenja organov, s katerimi mi kot zasebni partner nimamo prav nič, popolnoma nič ne zanimajo. Mi smo pogodbo sklenili. Mestni svet jo je potrdil brez enega glasu proti. Sam osebno sem prepričan, da je pogodba popolnoma zakonita,« je dejal. Če bi državni instituciji vendarle ugotovili, da je pogodba nična, pa to po besedah Šešoka pomeni, da je ničnost povzročila občina, Iskra Sistemi pa so upravičeni do odškodnine.
Šešok je še izpostavil, da se projekt nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa v Mariboru preveč posplošuje. »Tu ne gre za projekt radarjev, ampak projekt pametnega mesta, ki predvsem urejuje pretočnost vozil. Tukaj smo mi očitno korak pred časom. To so tehnološke rešitve, na katere bi bilo vsako mesto ponosno,« je dodal.
Prekrškarji si lahko oddahnejo
Po spremembi zakona o prekrških si lahko številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, oddahnejo. Sprememba zakona namreč nalaga, da mora biti kršitelj s kršitvijo seznanjen v 30 dneh. Z Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so danes sporočili, da za pretekle kršitve ne bodo pošiljali plačilnih nalogov.
Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o prekrških, ki med drugim določa, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti.
Plačilnih nalogov za nazaj ne bodo pošiljali
Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor je v današnjem sporočilu za javnost zapisal, da bo deloval skladno z veljavno zakonodajo in torej ne bo pošiljal plačilnih nalogov za nazaj. Do konca februarja je bilo sicer evidentiranih že več kot 165.000 prekoračitev hitrosti.
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so postavili sredi oktobra, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja.
Nadzor računskega sodišča in KPK
Kljub številnim zabeleženim kršitvam pa plačilnih nalogov zaradi prekoračitev hitrosti še niso začeli izdajati, saj čakajo na mnenje državnih institucij o pogodbi. Takrat so se na redarstvu sklicevali na dveletni in štiriletni zastaralni rok za izdajo kazni.
»Trenutno še zmeraj poteka nadzor računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije, zato Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor do zaključka nadzora in podaje končnega mnenja pristojnih državnih inštitucij ne bo izdajal plačilnih nalogov,« so pojasnili na občini.
Prav tako je mestni svet prejšnji teden pooblastil podžupana v funkciji župana Milana Mikla za začetek pogajanj z družbo Iskra Sistemi s ciljem, da bi prekinili pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Tako obstaja velika verjetnost, da bo podjetje radarje umaknilo in da kazni sploh nikoli ne bodo zaživele v praksi.
