Stanje v zemljiški knjigi urejajo zaradi davka
Zakon sicer letos občinam še ohranja vsoto denarja, ki so ga doslej zbrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, vendar jih po drugi strani obremenjuje z obdavčitvijo vseh nepremičnin. Celjski občini bo tako še vedno ostalo 7,7 milijona evrov, ki jih bo zbrala z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč, vendar bo morala državi odšteti 450.000 evrov davka na nepremičnine. Zato želijo v Celju pohiteti z zemljiškoknjižno ureditvijo tistih nepremičnin, ki so bile zgrajene kot javno dobro lokalnega pomena, niso pa imele urejenega statusa.
Tako kot vsako leto se je tudi pred sprejemanjem letošnjega proračuna med mestnimi svetniki pojavil dvom, ali bo občini res uspelo prodati vsa tista zemljišča in zgradbe, za katere je predvideno kupnino že zajela v načrtovanih prihodkih za letošnje leto. Svetnik Jože Zimšek je denimo dejal, da izkušnje iz preteklosti kažejo, da jim običajno uspe prodati samo okoli 30 odstotkov načrtovanega premoženja. Boji se, da bo tako tudi letos, da so načrtovani kapitalski prihodki nerealni in da občina ob koncu leta ne bo imela samo 4,15 milijona evrov primanjkljaja, ampak najmanj dva milijona več. Na seznamu za prodajo so namreč znova nepremičnine, ki jih v Celju že več let zaman prodajajo. To so denimo dvorec Lanovž, prostori nekdanje Komunalne direkcije na Prešernovi ulici in med drugim tudi Mestni mlin. V proračunu je predvideno, da bo občina letos s prodajo zemljišč dobila 3,5 milijona evrov prihodkov, s prodajo poslovnih prostorov, ki so zunaj mestnega jedra, pa nekaj manj kot milijon evrov. Bistveno manj oziroma okoli 200.000 evrov bo namenila za nakup poslovnih prostorov. Če se bo pokazala dobra priložnost, bo odkupila katerega od lokalov v mestnem središču. Zasebni lastniki namreč cene najemnin navijajo v nebo.
Premoženja ne bodo prodajali pod ceno
Župan Bojan Šrot je na strahove, da bo občina, če premoženja ne bo mogla prodati, zabredla v 6,5 milijona evrov visoko izgubo, takole odgovoril: »Če ne bomo prodali, nam bo premoženje ostalo, torej ne moremo govoriti o izgubi. Težko bi bilo, če bi imeli likvidnostne težave in bi nujno potrebovali ta denar. Na srečo jih nimamo. Nikakor pa ne bomo stavbnih zemljišč prodajali pod ceno. Če jih ne bomo mogli prodati letos, jih bomo pa čez pet let.«
