Luko Koper je včeraj obiskal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je dobro uro in pol poslušal, kaj so prioritete Luke Koper in kje potrebuje pomoč države, da bi posli hitreje stekli. »Meni je včasih na osebni ravni nerodno, ker ljudje, ki prihajajo iz tujine, ne razumejo, da Luka Koper ne more sama urejati stvari, temveč je veliko odvisno od države in njene birokracije,« je včeraj ob obisku ministra dejal prvi mož Luke Koper Bojan Brank. Vodenje pristanišča je začasno prevzel septembra lani in dejal, da bo to delo opravljal največ dva meseca. Ker pa so potem razpisi in imenovanja novega predsednika uprave padli v vodo, še danes sedi na omenjenem stolčku.
Začasni direktor bi bil zdaj tudi direktor za stalno
»Luka Koper je preveč pomembna gospodarska družba, da bi se v njej šli politične igre. To, da ima Luka že skoraj leto dni začasno vodstvo, je nedopustno. Luka Koper potrebuje dobrega menedžerja in strokovni nadzorni svet, ki bo temu menedžerju pomagal in ga usmerjal,« je dejala dekanka Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani Elen Twrdy, ki imenovanja novih nadzornikov ni želela komentirati, prav tako se je vzdržala komentarja, ali bi bilo imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper dobra rešitev. Vodenje Luke Koper pa bi po novem prevzel tudi Brank, čeprav je dolgo govoril, da je tukaj začasno. »Nimam težav z nobeno kandidaturo, je pa to odločitev nadzornega sveta,« je na naše vprašanje, ali bi podprl Branka na čelu Luke Koper, odgovoril Omerzel. Tako kot Twrdyjeva pa imen novih nadzornikov ni želel komentirati niti Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja pri KD Skladih, ki so največji zasebni lastnik v Luki Koper, kar je po svoje precej zgovorno. Lokar meni, da bi bilo za vse najbolje, če bi Luka Koper dobila pametnega strateškega partnerja, ki bi pripeljal kapital, posle in dobrega menedžerja, saj država nima denarja, da bi izpeljala vse projekte, ki jih Luka Koper potrebuje. Kot je dejal, interes v tujini je, predvsem pri Američanih, Nizozemcih in Nemcih, vendar ima pri tem odločilno besedo država, ki pa glede tega poklekne.
Med ključnimi projekti Luke Koper je poglobitev morskega dna, da bo lahko sprejemala večje kontejnerske ladje, sicer bodo začeli izgubljati posle, saj ladjarje počasi mineva potrpljenje. Prav včeraj so v podjetju objavili razpis za izgradnjo kaset in za poglabljanje morskega dna, podpisali sporazum z Mestno občino Koper, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa potrebujejo še soglasje Agencije RS za okolje, ki ga ni od nikoder. Zato je Omerzel obljubil, da bodo o tem govorili na vladi in da bodo poskušali pospešiti postopke ter Luki zagotovili boljše pogoje. Ali bo to spet še ena načelna podpora in razumevanje, stvari pa bodo še naprej stale? »Sem zelo optimističen. Prihajam iz gospodarstva in bom deloval hitro, ker gospodarstvo potrebuje hitre odločitve,« je odgovoril Omerzel, ki se je strinjal tudi s tem, da Luka Koper nujno potrebuje drugi tir. »Luka Koper absolutno potrebuje zaledno infrastrukturo. Če bodo podpisali ne vem kakšne pogodbe in ne bodo imeli zaledne infrastrukture, to ne bo nikakršna rešitev. Na drugem tiru se dela, skoraj 99 odstotkov zemljišč je odkupljenih, potrebno je še poiskati vire financiranja in za to bomo tudi poskrbeli,« je dejal Omerzel.
Na naše vprašanje, ali ostaja v igri že sprejeta trasa ali pa bodo morda iskali novo traso, krajšo in manj vijugasto, predvsem pa cenejšo, kot sta ob obisku v Kopru pred meseci menila koprski župan Boris Popovič in gospodarski minister Stanko Stepišnik, pa je Omerzel odgovoril: »Odločitve, kakšna mora biti trasa, so na strokovnih službah, vse politične odločitve so tukaj zgrešene. Stroka je odločila, kako mora trasa iti, in na tak način bomo to tudi storili.« Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je podana, glede na stanje postopkov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja pa bi bilo mogoče začeti gradnjo sredi leta 2014. Za gradnjo bodo poskušali pridobiti tudi sredstva iz evropskih skladov iz naslednje finančne perspektive 2014–2020.
Lani končno iz rdečih številk
Po treh črnih letih, v katerih je Luka Koper ustvarila za skoraj 64 milijonov evrov izgube, je družba lani končno spet poslovala z dobičkom, ki je znašal 7,5 milijona evrov. Poznavalci negativno poslovanje med letoma 2009 in 2011 bolj kot z gospodarsko krizo povezujejo s potezami uprave Roberta Časarja, ki je v tem času sklenil mnoge sporne posle, zaradi katerih se je znašel tudi v kriminalističnih in sodnih postopkih. Prav zdaj se končuje sojenje zaradi poslov in milijonskih vlaganj v Romuniji, proti Časarjevi upravi in takratnemu nadzornemu svetu pa na koprskem sodišču poteka tudi odškodninska tožba, saj so revizorji ob pregledu poslov ugotovili, da je bila Luka Koper oškodovana za dobrih 35 milijonov evrov. Uprava Gregorja Veselka, ki je Časarja nasledil, in novi nadzorniki so vložili tožbo zaradi spornega nakupa 10-odstotnega deleža v slovaški družbi TTI, za katerega je Luka Koper odštela vrtoglavih 25,8 milijona evrov, posebna revizija pa je nato ugotovila, da je ta delež vreden bistveno manj, po nekaterih izračunih celo vsega šest milijonov evrov. Sporni so tudi posli s podjetjem Grafist, odkup in rušenje skladišč na potniškem terminalu v Kopru, nakup nepremičnine z objektom Luna v Sežani, vprašljiva je tudi stroškovna upravičenost podaljšanja prvega pomola in posli v zvezi s podjetji Ecoporto in Adriasole, kjer so kriminalisti konec minulega tedna opravili hišne preiskave. »Pod normalnim tujim strateškim partnerjem se časarji ne bi mogli ponoviti,« je slikovito sklenil Lokar, ki meni, da bi moral nadzorni svet skrbeti predvsem za to, da bi zadeve potekale transparentno, ne pa da posle v Luki Koper sklepajo različni lobiji.