Država je z rebalansom proračuna Posočju za letošnje leto odvzela dobrih 300.000 evrov, v naslednjem letu pa kar štiri milijone evrov denarja za popotresno obnovo. Državni tehnični pisarni (DTP) za prihodnje leto v proračunu ostaja pičlih 1,4 milijona evrov, kar ne bo zadostovalo niti za poplačilo 3,6 milijona evrov vrednih že sklenjenih pogodb za dokončanje del, kaj šele, da bi lahko izpeljali obnovo ob potresu poškodovanih stavb, ki so bile za sanacijo predvidene prihodnje leto. In teh je vsaj 30. Številke se ne izidejo in če država Posočju ne bo prisluhnila, bo popotresna obnova zastala. V negotovosti je sedemnajst razseljenih družin oziroma 52 ljudi, večinoma na Bovškem, ki so pred selitvijo v obnovljene hiše. V negotovosti so popotresna obnova dela zdravstvenega doma v Tolminu, obnova zaščitene Goliotove hiše na Mestnem trgu v Idriji in starejši večstanovanjski objekt v Tolminu, ki ga občina obnavlja tudi s pomočjo evropskih sredstev. V Posočju zato opozarjajo, da bodo škoda in stroški ob ustavitvi obnove še večji, da to pomeni propad nekaterih gradbenih podjetij in predvsem, da se ne gre igrati, gre za ljudi in njihove pravice.
Rebalans med ljudi prinesel negotovost
V Bovcu deset družin še vedno živi v nadomestnih stanovanjih. »Poleg tega so v negotovosti še mnogi drugi, ki so po toliko letih vendarle prišli do podpisa pogodbe za sanacijo njihovih hiš. Nekateri so se že pripravljali na izselitev, hoteli so že začeti obnavljati, pa so morali to odložiti zaradi zapletov z rebalansom,« pojasnjuje župan Siniša Germovšek, ki dnevno sprejema zaskrbljene občane. »Tem ljudem ne moremo reči zgolj, da trenutno denarja ni, ampak jim moramo povedati, kdaj pa bo. Dati jim moramo odgovore,« je jasen župan. Zakon o popotresni obnovi vsem upravičencem zagotavlja enakost, če bi obnovo kar na sredi zaključili, bi izigrali tiste, ki so na obnovo čakali najdlje. Germovškov tolminski kolega župan Uroš Brežan opozarja, da bi ustavitev že začetih del na koncu prinesla še večje stroške, saj bi bilo treba gradbišča zavarovati in jih nato vnovič odpirati. Razseljenim stanovalcem pa bi morale občine dlje časa zagotavljati nadomestna stanovanja, kar tudi stane. Nezanemarljivi nista niti vprašanji, ali se ne bi na prekinitev pogodb s tožbami za odškodnine odzvali tudi gradbinci in koliko bi jih vmes propadlo. Po podatkih DTP namreč pet od trenutno osmih aktivnih izvajalcev popotresne obnove prihaja iz Posočja. Župani in severnoprimorska poslanca so se zato z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom dogovorili, da do januarja pripravijo nabor tistih obnov in nujnih del, ki ne smejo zastati. Minister pa jim bo skušal z vnovičnim rebalansom ustreči.
Na sanacijo čaka še več kot 100 stavb
V nasprotnem primeru bi najslabšo znali potegniti vsi upravičenci do obnove, ki so zaradi zapletov ob urejanju vseh potrebnih dokumentacij šele začeli pripravo na pravo popotresno obnovo. Mitja Pekeč, vodja DTP, pojasnjuje, da imajo trenutno v petih občinah odprtih 23 gradbišč in da bi za sanacijo prek 100 objektov, ki jih imajo trenutno še predvidenih za obnovo, potrebovali še najmanj 13 milijonov evrov državnih sredstev. Opozarja, da ima vsaj 30 upravičencev, ki naj bi na vrsto prišli prihodnje leto, večinoma že dogovorjene in zaključene finančne konstrukcije, da so v želji čimprejšnje obnove že zaprosili za stanovanjski kredit, se dogovarjali z zavarovalnicami, bankami... Vprašanje je, če bodo z odložitvijo obnove še deležni takšnih pogojev, kot so si jih izborili zdaj. »Želimo si, da bi v letih 2014 in 2015 obnovo pripeljali do sklepnega dejanja, v letu 2016 pa zaključili še administrativno delo, a z zmanjšanjem sredstev se dokončanje obnove odmika,« pojasnjuje Pekeč.
Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam sporočili, da se je z rebalansom proračuna dejanski zaključek obnove na terenu pomaknil v leto 2016 in da bo država v letih 2015 in 2016 oškodovancem vsako leto namenila še po pet milijonov evrov. Če le ne bo vmes vnovičnih rebalansov.