Prihodnje leto bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne, maja 2015 pa sto let od začetka znamenite soške fronte, največjega spopada na Slovenskem in ene najtežjih bitk v prvi svetovni vojni. Slednjo turistom v Posočju že več kot dvajset let predstavlja Kobariški muzej, zadnja leta z urejanjem muzejev na prostem ponudbo širijo tudi v Fundaciji Poti miru. Maša Klavora iz fundacije je prepričana, da postaja soška fronta vedno bolj prepoznavna tudi kot turistična znamka. »Tudi zato ker ima zgodba simbolni pomen, ker gre za sodelovanje med narodoma in kraji, ki so bili v preteklosti ločeni,« pravi. »Na soški fronti se je borilo okoli 20 narodov, vsak izmed njih se lahko najde v njej in vsak v njej lahko išče svojo zgodbo. Zanjo se zelo zanimajo Madžari, Čehi, Poljaki, Slovaki, Hrvati, Bosanci. Z islamsko skupnostjo smo denimo pripravili celodnevni program ogledov za Bošnjake,« našteva Klavorova. A doda, da k njim prihajajo tudi gostje, ki na prvi pogled s soško fronto nimajo nič.
Soška fronta za okvir
Obletnic v Posočju ne želijo prepustiti naključju, zato skupaj s ponudniki, muzealci, hotelirji, turističnimi agencijami in zasebnimi zbiratelji z obeh strani meje v okviru projekta T-lab že snujejo ponudbo, ki naj bi ob Sočo vabila turiste. Ciljajo predvsem na Italijane, Avstrijce, Angleže in Američane, ki veljajo za velike ljubitelje vojaške zgodovine. »Italijani v Sloveniji predstavljajo 20 odstotkov tujih obiskovalcev in so daleč na prvem mestu. V Posočju tik za mejo pa jih po obisku prehitevajo drugi narodi, zato si želijo te številke tokrat popraviti. »Ob 100-letnici teh dogodkov želimo ustvariti zanimanje turistov, da bi prišli v naše kraje od izvira do izliva Soče. Soška fronta bo zgolj okvir, zgodba, v katero bomo vpletli športne aktivnosti, kulinariko in drugo ponudbo,« pravi Gorazd Skrt iz Javne agencije Spirit Slovenije.
Negativni prizvok vojne izginja
Meni, da tudi miselnih ovir za to ni več, čeprav je soška fronta pri sosedih zaradi poraza njihovih vojakov dolgo imela negativen predznak. Italijanska beseda za Kobarid (Caporetto) je po izgubljeni kobariški bitki prišla celo v njihov slovar knjižnega jezika kot sinonim za velik poraz. »Po sto letih rane niso več tako boleče. S turističnega vidika pa je ta vojna celo zanimiva stvar in jo lahko uporabimo tudi za promocijo. Italijane navdušuje zgodovina,« pravi Skrt in dodaja, da čezmejno sodelovanje tukaj ni zgolj fraza. »To je nuja. Za obiskovalca, ki ni vajen živeti ob meji s tako različnimi kulturami na majhnem območju, je to lahko eno zanimivo človeško in turistično doživetje.« Tudi v Turističnem združenju Gorizia e Isontino največjo prednost in novost vidijo v povezovanju. »Zadovoljili bomo lahko različne želje naših strank, saj bo ponudba zajemala zgodovinske zgodbe, kulinariko, kulturo in šport,« pravi predstavnica združenja Cristina Turus.
Največji pomnik vojni dokončujejo v Fundaciji Poti miru, kjer bodo septembra 2014 odprli 230 kilometrov dolgo Pot miru od Alp do Jadrana. Slednja povezuje muzeje na prostem od Kolovrata do Devina. Tudi v Kobariškem muzeju so priprave živahne in za leto 2017 ob obletnici kobariške bitke poleg strokovnih srečanj in prireditev še nekoliko skrivnostno napovedujejo izjemno odmeven dogodek, ki naj bi prekašal dosedanje koncerte vojaških godb na kobariškem trgu.