Zadnja nesreča na železniški progi Divača–Koper, potem ko se je na progo sprožil plaz, je opozorila na problematičnost enotirne proge zlasti z gospodarskega vidika, nezanemarljiv pa je tudi okoljski. Trasa namreč poteka po prvem vodovarstvenem območju. »To pomeni, da bi onesnaženje na tem območju pomenilo pravo naravno katastrofo,« poudarjajo na Mestni občini Koper.
Rezervnega vodnega vira ni
»Ranljivost oskrbe z vodo na Obali je velika, saj drugega rezervnega vodnega vira v primeru izpada oskrbe iz Rižane Obala nima,« na grožnjo ob izlitju nevarnih snovi pri železniški (ali cestni) nesreči, ki bi onesnažilo zelo izpostavljen vodni vir Rižana, opozarja tudi Zdravko Hočevar, direktor Rižanskega vodovoda. Navezava na sosednja vodovodna sistema kraškega in hrvaškega istrskega vodovoda sicer omogoča nakup vode, vendar v omejenih količinah. V poletnem obdobju so te nezadostne, če bi prišlo do izpada oskrbe iz Rižane, bi zato sledila primanjkljaj in uvedba redukcij, nam je povedal Hočevar. Edina dolgoročna rešitev je pridobitev novega vodnega vira. Toda projekt oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, s katerim bi to zagotovili, se po številnih večletnih zapletih in ovirah spet odmika v prihodnost.
Zataknilo se je pri služnostih
Glavni razlog za to, da v sedanji evropski perspektivi projekt ne bo izveden niti delno, je dejstvo, da še niso pridobili gradbenih dovoljenj, brez teh pa ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev evropskih sredstev, nam je pojasnil Peter Fabiani, direktor Kraškega vodovoda, ki je koordinator projekta.
Težava je zapleteno ali celo nemogoče pridobivanje vseh služnosti na predvidenem koridorju novega cevovoda, ki so prvi pogoj za gradbeno dovoljenje. »Pri iskanju lastnikov posameznih parcel se izvajalec srečuje z neznanimi lastniki, to so osebe, ki so odšle v tujino pred več desetletji in so se za njimi izgubile sledi. Dedni postopki niso bili nikoli niti začeti, poslana pošta s pogodbami se vrača, ker ni več prejemnikov na zadnjem znanem naslovu,« le del težav razkriva Fabiani. Gordijski vozel bi, pravi, najbrž lahko rešili le s spremembo zakonodaje, ki bi tudi za tovrstne vodooskrbne projekte dopustila možnost razlastitve, tako kot za nekatere druge objekte državnega pomena. Občine, vključene v projekt, so pristojno ministrstvo in vlado na to že pred časom opozorile, a se na področju zakonodaje do zdaj ni spremenilo še nič.
»Za slovensko obalo ta projekt pomeni možnost normalnega gospodarskega razvoja, najbrž celo normalnega življenja v primeru katastrofe na njihovem vodnem viru,« poudarja Fabiani, ki zato obžaluje, da bo projekt ob iskanju krivcev in prelaganju odgovornosti z države na občine in obratno spet uvrščen na seznam prednostnih projektov za naslednjo finančno perspektivo, ko bo sicer na voljo manj denarja, začetek del, predvsem pa njihov zaključek, pa bo velika neznanka.
Na občini Sežana smo sicer izvedeli, da so še konec septembra ministrstvu predstavili, kako bi v tej finančni perspektivi lahko izvedli vsaj prvo fazo projekta. »Žal smo ugotovili, da so predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje izvedbo projekta označili kot nerealno,« so nam povedali na sežanski občini.
Denar za okoljsko infrastrukturo že razdeljen
»Glede na vse okoliščine projekt v finančni perspektivi 2007–2013 ni izvedljiv,« so bili jasni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Poudarili so, da projekt nima niti usklajene vloge za pridobitev kohezijskih sredstev, kaj šele odločbe o dodelitvi sredstev. Poleg tega so bila, kot so dodali, z odločbami že dodeljena vsa redna in dodatna evropska sredstva za področje okoljske infrastrukture. Na Rižanskem vodovodu so zato kot rezervni scenarij v operativni program razvoja komunalne infrastrukture za obdobje 2014–2020 umestili tudi vodna vira Padež in Kubed, ki sta bila v igri že v preteklosti.
