Nova Gorica. V Novi Gorici bi nujno potrebovali vsaj 100 dodatnih neprofitnih stanovanj, a jih na trgu po sprejemljivih cenah le stežka pridobijo 20 na leto. Letos jim jih je uspelo odkupiti šest, pogovarjajo se še za štiri. Rezultati analize nepremičninskega trga, ki so jo opravili na Univerzi v Novi Gorici, pa medtem kažejo, da je v občini praznih najmanj 800 stanovanj. Bi jih torej lahko dobili bistveno več? Direktorica občinskega stanovanjskega sklada Nataša Leban obljublja, da bodo v to vložili vse napore, a dodaja: lastniki praznih stanovanj zanje zahtevajo preveč, da bi si jih sklad lahko privoščil. Na prazno neprofitno stanovanje medtem po zadnjem razpisu iz leta 2011 čaka še 130 od 195 upravičenih prosilcev, ki namesto štirih evrov za kvadratni meter stanovanja na trgu za tržno najemnino na mesec namenjajo dvakrat ali celo trikrat več.

Cene stanovanj so previsoke

Novogoriškemu občinskemu stanovanjskemu skladu je lani stanovanja ponudilo kar nekaj zasebnih ponudnikov, a so zanje želeli najmanj 1500 evrov za kvadratni meter stanovanja. Pri cenah ne želijo popuščati niti banke in propadli gradbinci, lastniki večine 177 stanovanj, ki se trenutno prodajajo na trgu. Po podatkih Geodetske uprave so v Novi Gorici še v drugi polovici leta 2011 lastniki s prodajo rabljenega stanovanja zaslužili povprečnih 1820 evrov za kvadratni meter. Do konca lanskega leta je povprečna prodajna cena kvadratnega metra padla za 330 evrov, a Lebanova meni, da je tudi ta občutno previsoka. »Nepremičninski trg v Novi Gorici ne deluje, popolnoma je zaspal. Upam, da smo ga tudi mi s tem, ko smo letos dosegli odkupe stanovanj po 1100 evrov za kvadratni meter, prebudili,« razmišlja Lebanova. »Z lastniki praznih stanovanj bi se morali dobiti na pol poti. Mogoče tudi tako, da bi jim v zameno za oddajo stanovanja za določen čas po neprofitni najemnini ponudili subvencijo,« pravi Lebanova. Da nepremičninski trg ne deluje oziroma da deluje po svojih zakonitostih, pove tudi podatek, da se v občini na črno oddaja kar 200 stanovanj.

Večina mladih družin živi pri starših

Mlade družine, ki najtežje pridejo do neprofitnega stanovanja, tako stanovanjski problem rešujejo pri starših. Kar 58 odstotkov vseh anketiranih v raziskavi (282) jih še vedno živi pri starših, 42 odstotkov jih še nima rešenega stanovanjskega problema. Pred leti so cenejša stanovanja iskali tudi v sosednji Italiji, ko so stanovanja predvsem zaradi subvencije, ki jo je podeljevala goriška občina, dobili tudi za 20 do 30 odstotkov ceneje kakor pri nas. Tudi danes so tam cene novih stanovanj še vedno veliko nižje, a k temu je treba prišteti višje življenjske stroške in davke, zato je povpraševanje Novogoričanov za nakup čez mejo kljub temu manjše, pravi Urška Badalič iz nepremičninske agencije Renes. Obenem opaža, da tudi pri nas trenutno lahko prodajo zgolj manjša, enosobna stanovanja, kupujejo pa jih večinoma ljudje, ki imajo nekaj prihrankov in jih želijo iz bojazni pred propadom bank spraviti na varno.