Letošnja bovška zima bo ob zaprtem Kaninu za tamkajšnje hotelirje in lastnike zasebnih nastanitev klavrna. Klavrno je tudi sicer vzdušje v Bovcu. Medtem ko predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga napoveduje skorajšnje nove kupce hotela Kanin, mu nekdanji zaposleni, ki so ostali brez dela in še vedno čakajo na obljubljeno plačilo odpravnin, ob neizpolnitvi njihovih pogojev napovedujejo vložitev predloga za stečaj hotela. Potem bo ta še dolgo zaprt. Stečajna upraviteljica propadlega ATC Kanin medtem strga po blagajni in v njej ne najde niti toliko denarja, da bi plačevala redne stroške postopka, kaj šele da bi lahko plačala nujna vzdrževalna zimska dela na Kaninu. Denimo poskrbela za proženje plazov, ki ogrožajo žičniške naprave in objekte, za helikopterski (!) prevoz goriva do teptalnikov, za zagon naprav, snemanja in skladiščenja sedežev. V malhi ji je zmanjkalo približno 38.000 evrov, zato je za posojilo zaprosila kar upnike, ki so po stečaju ATC Kanin ostali brez poplačanih terjatev. Dobri mož se je našel – sredstva bo založil Hypo Leasing, lastnik teptalnikov, kabinske žičnice in restavracije na Kaninu.
Rast nočitev ne dohiteva rasti turističnih sob
Bovec je v severnoprimorski regiji, katere delo na področju turizma koordinira Regijska destinacijska organizacija (RDO) Smaragdna pot, ena tistih občin, ki se v zadnjih petih letih ne more pohvaliti z napredkom. Po petletnem vodenju omenjene RDO njen vodja Janko Humar med dobrimi praksami izpostavlja dve območji: duet Kobarid in Tolmin ter Brda. V prvih dveh občinah so za okoli 50 odstotkov povečali delež prenočitvenih zmogljivosti in v nekaterih letih imeli tudi več kot 50-odstotno rast nočitev, v Brdih pa ob četrtinskem povečanju zmogljivosti zasedenost podvojili. Tudi regija kot celota sicer dosega velik porast nastanitvenih zmogljivosti (39 odstotkov), a temu trendu z zgolj desetodstotnim povečanjem ni sledilo število nočitev. Kar pomeni, da se zmanjšuje zasedenost in s tem poslabšuje uspešnost poslovanja turističnih nastanitev. V Novi Gorici, Cerknem in Kanalu se je denimo v zadnjih petih letih število nočitev celo zmanjšalo.
Regijski turizem pod vprašajem
RDO Smaragdna pot je med boljšimi 14 podobnimi organizacijami v Sloveniji. »V petih letih skupnega sodelovanja smo promociji turizma v regiji neposredno namenili 870.000 evrov, na račun partnerskega sodelovanja je ta znesek še za pol milijona večji,« pravi Humar. A tudi sama RDO se je znašla na razpotju in obstala med posameznimi interesi v regiji. Na čelu RDO je zadnjih pet let sedela Lokalna turistična organizacija (LTO) Sotočje, a tej z novim letom pooblastilo poteče. Severnoprimorski župani na svetu regije naslednika niso izbrali, LTO Sotočje pa so za eno leto podelili le status vršilca dolžnosti. »Takšno odločitev smo sprejeli zaradi negotovosti v naslednji razvojni perspektivi. Ni namreč jasno, ali bo država še podpirala takšen razvoj,« odločitev regije pojasnjuje predsednica sveta Darja Hauptman. Ponudniki pa opozarjajo, da to ni prava pot, da bodo na tak način šli mimo razpisi, da bo regija ostala zadaj, da se njihov glas ne sliši in da v turizmu ni prostora za politične odločitve. Severnoprimorske občine za turizem skupno na leto namenijo tri milijone evrov, a vsaka po svoji presoji in za parcialne rešitve. »Če bi zgolj desetino tega namenile regijskemu povezovanju, bi lahko naredili veliko,« meni Humar. Denimo nadaljevanju zgodbe Poti miru, zaznamovanju stote obletnice prve svetovne vojne, povezovanju vzletišč za padalce ali gastronomskih mojstrov v regiji.
