Na občini so poudarili, da so želeli staro mestno jedro ohraniti v kar najbolj avtentični podobi, v preteklosti so se namreč že pojavljali poskusi razvrednotenja tega dela mesta. »Upam, da nam je uspelo ohraniti ravnotežje med pomlajeno podobo in občutkom tradicije in dolgega izročila,« je ob odprtju dejal postojnski župan Jernej Verbič.
Vsa dela so potekala tudi pod arheološkim nadzorom, arheologi pa so pri tem odkrili ostanke prazgodovinskih hiš, starih 3000 let, ki kažejo, da Postojna sodi med najstarejše poseljene točke v Slovenji. Našli so tudi ostanke rimskodobnih stavb iz 1., 3. in 4. stoletja. Sicer pa občina že več let skrbi tudi za pospeševanje obnove stavbnega fonda na območju Majlonta. Iz vsakoletnega razpisa se financirajo obnove fasad, streh in stavbnega pohištva, kjer se upoštevajo tudi smernice Zavoda za kulturno dediščino. vrž
