Za poravnavo ni soglasja
»Po vložitvi tožbe so bili posamični poskusi glede vsebine poravnave, vendar zanjo ni bilo soglasja,« nam je odgovorila Anita Drev z državnega pravobranilstva. Kljub temu smo izvedeli, da sta se obe strani tudi po propadlem poravnalnem naroku na koprskem sodišču minuli teden dogovorili, da bosta poskusili še enkrat. Na pravobranilstvu se za poravnavo zavzemajo, ker bi se strani tako izognili dolgotrajnemu postopku pred sodiščem, stroškom postopka, zamudnim obrestim in v čim krajšem možnem času zaključili zadevo. »Seveda pa poravnava predvideva popuščanje obeh strani tako glede višine kot roka plačila in drugih modalitet,« odgovarja Drevova. Glede disciplinske odgovornosti uslužbenke, ki je zagrešila pomoto in namesto 2,9 milijona vtipkala 29 milijonov nekdanjih dinarjev, kar je preračunano povzročilo veliko preplačilo, pa pravijo, da ni prišla v poštev, saj se je kmalu zatem upokojila.
Težke besede med bivšim in aktualnim županom
Izjav glede reševanja spora pa ni želel dajati ilirskobistriški župan Emil Rojc, ki je zaplet sicer podedoval od svojega predhodnika. Bivši župan Anton Šenkinc meni, da njegov naslednik »ne kaže nobenega interesa, da bi zaščitil interese občine, da denarja, ki je že bil vložen v javno infrastrukturo, ne bi vračali«. To pa zato, ker bi po njegovem Rojc želel morebitno izgubo tožbe proti državi izkoristiti za tožbo proti bivšemu županu, s katerim sta tudi sicer velika politična nasprotnika. Župan takšne namige zavrača: »Mislim, da bi moral gospod Šenkinc vložiti energijo predvsem v reševanje tistih stvari, ki jih je zavozil v svojem mandatu, in prenehati z obtoževanjem, ki nima nobene podlage.«
Bivši župan, v času katerega je prišlo do zapleta, sicer meni, da država ni upravičena do vračila. »Po videnju državnega pravobranilstva naj bi občina vedela, da je znesek izplačila napačen, čeprav mi postopkov izračuna nismo poznali. Smo pa kljub temu obvestili direktorat za telekomunikacije pri tedanjem ministrstvu za gospodarstvo, ki je bil kontrolni organ, koliko so dokazano vložili ljudje, vendar se na to niso odzvali. Če pa dva državna organa, ministrstvo in državno pravobranilstvo, med seboj ne sodelujeta, za to ni kriva občina,« se brani Šenkinc.
Na državnem pravobranilstvu pa nasprotno trdijo, da bi občina na očitno napako morala opozoriti njih in da so zanjo izvedeli šele, ko so na pobudo pooblaščenke posameznih upravičencev preverili pravilnost izplačanega zneska. Šenkinc je namreč krajanom izplačal toliko, kolikor so dokazali, da jim pripada, razliko pa krajevni skupnosti Podgrad za vlaganje v javno infrastrukturo, zaradi česar si je nakopal nezadovoljstvo in tudi ovadbo krajanov, ki pa je bila zavržena. Del krajanov je sprožil tudi upravni spor. Upravno sodišče jim je pritrdilo, toda ne vsebinsko, pač pa zaradi proceduralne napake, ker je odločbe o vračilu vlaganj namesto direktorja občinske uprave podpisal Šenkinc. Rojc je krajanom že izdal nove odločbe z zahtevanimi višjimi zneski, zaradi česar je Šenkinc napovedal, da ga bo kazensko ovadil, saj meni, da do dodatnega izplačila niso upravičeni. Medtem pa je odškodninsko tožbo zaradi plačila dobrih 40.000 evrov odvetniških stroškov v omenjenem sporu, ki jih mora poravnati občina, proti Šenkincu že vložil Rojc.vrž
