»Več kot polovica vasi sodeluje na etnološkem prazniku. Na tak način se spominjamo prednikov in obujamo dogodke iz preteklosti. Iz pozabe vlečemo recepte za domače jedi, prikazujemo košnjo na strmih travnikih, spuščanje sena po jeklenici, kuhanje kave in pridelavo volne,« je opisala pestro dogajanje Tina Sivec, predsednica domačega turističnega društva Planinski raj. »Slogan naše prireditve je Pojdite z nami nazaj, nazaj v planinski raj. In mislim, da nam je uspelo. Vsaj tako sklepamo po odzivih ljudi, tudi tujih gostov. Vzdušje je nabito s pozitivno energijo.«
Vrsenski budlji z repo in klobaso
Vojko Uršič iz Kobarida ni mogel prehvaliti vrsenskih budljev z repo in klobaso. »Prvič sem poskusil to dobroto. Je nekaj posebnega. Poseben okus ima tudi planinski sir z bližnjih planin Zaslap, Zaprikraj in Kuhinja. Toliko dobrot na enem mestu.«
»Vrsenske budlje z repo in klobaso so na veliko žalost že skoraj izumrla jed. Budlje so nekakšni koruzni cmoki z rozinami. Vsi starejši ljudje v vasi poznajo to jed, vendar je danes ne pripravljajo prav pogosto,« je povedala Tanja Gabršček, po domače Brintarjeva, in dodala, da pa večkrat naredi za večerjo popečen krompir s skuto. »Seveda gre za preprosto jed. V loncu skuhamo cel, neolupljen krompir in ga na obeh straneh popečemo na plati špargeta. Na popečene krompirjeve polovice namažemo domačo slano skuto, zraven pa gresta tudi domači sir in kislo mleko.«
Med potepanjem po vasi smo v eni izmed hiš naleteli na Alojza Skrta in Jožka Bona. Alojz je kuhal žganje iz cimbarjev (slive), Jožko pa pletel košare in koše ter korpe. »Običajno se plete pozimi, ko se tudi kuha žganje. Pletenja sem se naučil od starejših. Vse, kar naredim, razdam prijateljem, nekaj pa ostane tudi doma. Samo pletenje ni zamudno, je pa zato veliko priprav. Še posebno z nabiranjem primernih lesk.«
Sirotka za boljše počutje
Veliko opazovalcev je bilo pri Andreju Gregorčiču, ki je prikazal sirjenje. »Celoten postopek, da pridemo do sira in skute, traja več kot tri ure. Seveda potem zorenje sira traja še najmanj mesec dni, sira tolminc pa dva meseca. Sir je treba vsak dan tudi obračati,« je razlagal sirar, ki pripravlja sir na planini Kuhinja. In po tem, ko je naredil nekaj koles sira, je zbranim predlagal, da poskusijo sirotko. Nekateri so z nezaupanjem gledali v ostanek celotnega procesa v sirarskem kotlu, drugi so korajžno zvrnili kozarček tople, motne zelenkaste tekočine. »Sirotka je odlično zdravilo za preganjanje slabega počutja po kasnem večernem veseljačenju. Ob rednem pitju uravnava prebavo in blagodejno vpliva na vse notranje organe,« je Gregorčič prepričeval navzoče. In mnogi so mu zaupali ter prišli tudi večkrat po napitek.
