»To je primer, kako je mogoče projekt izpeljati brez aneksov k pogodbi. Imeli smo zanesljivega partnerja. Postavili smo temelje za preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske ali druge oblike družb, ki lahko na osnovi nepridobitnih načel peljejo dejavnost naprej,« pravi Samo Beričič, direktor danes gospodarske družbe Dom upokojencev Idrija. Priznava, da če bi dom gradili samo z državnimi sredstvi, bi danes na njegovem mestu najbrž še vedno zijala gradbena jama. Kljub vsemu brez zapletov ni šlo. Konec lanskega leta se je zataknilo pri preoblikovanju javnega zavoda v zasebno gospodarsko družbo, saj se je izkazalo, da jo bo zadolžena država težko soustanovila, saj ji Davčna uprava RS ni mogla izdati potrdila, da nima neporavnanih obveznosti. V Idriji so se zaradi zapleta bali, da bi gradnja drugega dela doma zastala; še večji udarec bi bil, če bi družba FMR iz partnerstva izstopila.

»Orali smo ledino in mislim, da so pogoji za naprej dobri,« pravi predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič. »Pri veliko stvareh se je zatikalo, a stvari smo pripeljali do konca. Država se mora odpreti in to podpirati, ne samo s soglasjem, ampak te oblike tudi davčno podpreti,« meni. Pomoči države in občin si želi tudi pri subvencijah za plačilo oskrbnin, saj je med upokojenci veliko takšnih, ki si domske oskrbe z nizkimi pokojninami ne morejo privoščiti.

Po oranju ledine se Petrič strinja, da večji del bremena in spodbud za tovrstna partnerstva nosijo zasebne družbe. »Država bi morala intenzivneje iskati vzvode za motiviranje zasebnikov, da vstopijo v ta partnerstva,« meni. Temu pritrjuje tudi dr. Aleksij Mužina, pravnik in poznavalec razmer na področju javno-zasebnih partnerstev. »V Sloveniji pojem javno-zasebnega partnerstva pogosto napačno razumemo, dejanski problem pa je v tem, da na strani oblasti nikoli ni bilo prave volje in želje, da bi ta oblika sodelovanja zaživela. Oblast, ki bi morala privabiti zasebni kapital, nikoli ni bila dovolj aktivna,« pojasnjuje. Opozarja tudi na to, da bi zakon o javno-zasebnem partnerstvu že ob sprejetju potreboval spremembe, a do njih še danes ni prišlo. Medtem pa se njemu soroden zakon o javnih naročilih spreminja vsakih nekaj mesecev. Ob vsem naštetem pa Mužina izpostavi tudi nedelujoč bančni sektor ali tretji problem, ki onemogoča, da bi bilo takšnih pozitivnih zgodb še več.