Časnik piše, da je bilo najprej v Ljubljani ustanovljeno podjetje, ki je bilo preneseno na neko obalno kozmetičarko S. P., nekdanjo sošolko in znanko Mitje Cestnika, ta pa je družbo prenesla na občino. Cestnik, strankarski kolega piranskega župana Petra Bossmana, je postal direktor te družbe le dva dni, preden je podjetje prešlo v last občine. Pred zadnjo spremembo lastništva se je zgodila še sprememba imena in dejavnosti - nastal je Obalni tehnološki sklad, ki je iz občinskega proračuna Bossmanovemu strankarskemu kolegu financiral plačo in celotni projekt vzpostavitve brezžičnega interneta v občini.
Protikorupcijska komisija je, kot je objavila danes na svoji spletni strani, ugotovila, da je občina Piran z brezplačnim prenosom 100-odstotnega lastniškega deleža v svojo last dobila novoustanovljeno podjetje Obalni tehnološki sklad brez premoženja, kupcev, tržnega deleža in skupaj z en dan prej imenovanim direktorjem Cestnikom, ki je hkrati piranski občinski svetnik. Cestnik je imel po navedbah komisije aktivno in ključno vlogo pri ustanavljanju podjetja ter pri brezplačnem prenosu 100-odstotnega deleža podjetja v občinsko last.
Piranski župan Peter Bossman je zanemaril svojo odgovornost, ko kot zakoniti zastopnik občine kljub tveganim okoliščinam, s katerimi se je seznanil, ni odstopil od podpisa pogodbe o prevzemu podjetja in ni preveril vseh relevantnih dejstev skupaj s predhodnim vrednotenjem in oceno pričakovanih stroškov za občino, dodaja komisija.
Ocenjuje, da je prišlo v tem primeru do izkrivljanja pravnih pravil, ki urejajo način in postopke ustanavljanja občinskih podjetij ter imenovanje vodstev teh podjetij. Meni, da je bilo ravnanje občine oz. njenega župana Bossmana in občinskega svetnika Mitje Cestnika v tem primeru v nasprotju s pričakovano integriteto, kot je opredeljena v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Projekt že dlje čas preiskujejo tudi koprski kriminalisti, še piše časnik in dodaja, da naj bi bile del preiskave tudi same lokacije oddajnih točk. Po trditvah virov časnika naj bi bil namreč sistem postavljen nezakonito, prijava glede tega je bila poslana tudi inšpektorju, pristojnemu za telekomunikacije.
V Piranu so sicer navajali, da so omrežje brezžičnega interneta vzpostavili po neprimerljivo nižji ceni kot v drugih mestih - ena točka naj bi jih stala 750 evrov, medtem ko je Ljubljana za eno plačala 7300, Domžale pa 9200 evrov, piše časnik.
