Postojna.Republiški stanovanjski sklad bo prihodnji mesec objavil razpis za oddajo v najem 163 stanovanj, ki jih je lani kupil prek javnega poziva, na 15 lokacijah. V Postojni jih bo ponudil kar 27. Več stanovanj bo na voljo le v Mariboru (45), v Ljubljani pa denimo le 19, saj kljub temu, da so tu potrebe po najemnih stanovanjih največje, na skladu, kot pravijo, »trenutno niso prejeli veliko ugodnih ponudb, da bi lahko posledično zainteresiranim za najem stanovanja v Ljubljani ponudili večje število stanovanj s cenovno dostopnejšo najemnino«.
Na skladu so nam pojasnili, da nakup tolikšnega števila stanovanj v Postojni ocenjujejo kot upravičen in da so se zanj odločili zato, ker je sklad kot vmesni kupec na isti lokaciji, v soseski Park pod Javorniki, v zelo kratkem času prodal vseh 53 stanovanj v enem stanovanjskem bloku. »Interes za nakup in najem na tej lokaciji pa so zainteresirani izrazili tudi po zaprtju razpisa,« so poudarili. Zato so kupili še 27 stanovanj v drugem stolpiču, ki jih investitorju, podjetju Dolenjgrad, ni uspelo prodati. Poudarili so še, da sta na tolikšno ponudbo v Postojni vplivali tudi okoliška urejena infrastruktura (vrtec, šola, cestna povezava, železnica in preostala kulturno-družbena infrastruktura) in bližina Ljubljane z dobro cestno povezavo.
Odločilna bo cenovna politika
Kako uspešen bi utegnil biti sklad pri oddaji stanovanj v Postojni, smo vprašali nepremičninska poznavalca. Jure Požar s postojnske agencije IDeja Nepremičnine meni, da bo sklad stanovanja lahko oddal, če bodo najemnine postavljene času primerno. Sam v zadnjem času opaža padanje povpraševanja tudi po najemniških stanovanjih v Postojni, ne pa tudi padca tržnih najemnin. Boris Kaluža z Nepremičnin Land pa pravi, da je zaradi nezmožnosti kreditiranja povpraševanja po najemu še vedno veliko, zato utegne sklad ob primerni cenovni politiki oddati vsa stanovanja. »Mora pa biti sklad zelo pazljiv, kako kako bo zavaroval neplačevanje stroškov in najemnine. Ravno pri neplačevanju oziroma neprimernem režimu oddaje bi lahko sklad utrpel največ škode, ki je lahko, v primerjavi s prejeto najemnino, dokaj velika. Lahko pa se še povečuje s tožbami, stroški prisilnih izselitev, stroški ogrevanja in preostale komunalne porabe, ki jih bo na koncu prisiljen pokriti sklad,« opozarja Kaluža. Po besedah sogovornikov se tržne najemnine v Postojni trenutno gibajo od 180 za garsonjere do 350 evrov za večja stanovanja.
Dr. Ivo Lavrač: Brez strategije
»Ker je Stanovanjski sklad RS danes eden redkih kupcev, ki lahko na trgu nastopa z dovolj veliko zmogljivostjo odkupa, lahko iztrži tudi razmeroma dobre pogoje. Obenem je v Sloveniji treba krepiti predvsem institucionalni najemni sektor (neprofitni in tržni), in če lahko sklad svojo močno pogajalsko pozicijo pretvori v nižje najemnine, je to vsekakor dobrodošlo,« instrument sklada ocenjuje dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete.
Bolj kritičen pa je dr. Ivo Lavrač z iste fakultete. Bolj kot sam nakup v Postojni ga moti premalo transparenten način, na katerega se je sklad lotil kupovanja stanovanj od izbranih ponudnikov, zlasti gradbincev z zalogami neprodanih stanovanj, brez ustrezne predhodne stanovanjske strategije, ki bi pokazala, ali in kje so določeni nakupi smiselni (za zdaj sklad ne bo ponudil nobenega stanovanja na Gorenjskem, Celjskem, Goriškem). Lavrač se zato sprašuje, kdo bo dejansko »profitiral« in kdo bo poravnal (morebitno) razliko v ceni. »Zdaj lahko govorimo o monopolu z državnim denarjem,« opozarja Lavrač.
V Pivki polovica hiš še vedno prazna
Na odsotnost strategije sicer kaže tudi pretekla odločitev sklada za naložbo v Pivki, kjer je po petih letih še vedno prazna polovica hiš. Sklad je leta 2008 od ljubljanskega podjetja Galop za skoraj štiri milijone evrov kupil šest stanovanj in 24 hiš, nato pa mu je v štirih letih uspelo prodati oziroma oddati le stanovanja. Nekoliko več interesa za hiše, a le za najem, pa se je, po vmesni neuspešni javni dražbi, ko ni nihče vplačal niti varščine, pokazalo šele lani. K temu je menda prispevalo tudi medijsko poročanje o skladovi »nasedli naložbi«, predvsem pa znižane cene, zaradi česar bo sklad z naložbo na razmeroma neatraktivni lokaciji najverjetneje ustvaril izgubo. Spomnimo, da je bil po neuradnih informacijah ekonomsko neupravičen projekt v Pivki tudi eden od razlogov za razrešitev bivšega direktorja stanovanjskega sklada Primoža Pirca. Najemnina za hiše, velike od 124 do 127 kvadratnih metrov, se trenutno giblje od 417 do 520 evrov, cene za nakup pa od 125.000 evrov do 156.000 evrov.