Postojna.Kraški podjetnik in mesar Marko Prunk, ki spada med pomembnejše slovenske proizvajalce mesa in mesnih izdelkov, v zadnjih letih je vzpostavil tudi mrežo mesnic po vsej Primorski, v Ljubljani in Trstu, spogleduje pa se tudi s priložnostmi na Hrvaškem po njenem vstopu v EU, bi uspešno podjetniško zgodbo, ki izhaja iz dolgoletne družinske mesarske tradicije, rad nadaljeval tudi v okviru svoje postojnske družbe Postojnske mesnine.
Prunk je v Postojni leta 2009 kupil klavnico, ki je edina večja klavnica na celotnem območju od Obale do Ljubljane, ob njej pa bi želel postaviti še en objekt, v katerem bi bili razsekovalnica, hladilnica in pakirnica mesa. »Naložba je pomembna in nepogrešljiva z vidika nadaljnjega razvoja podjetja. Trendi prodaje mesa se namreč spreminjajo. Danes moramo prodajati razsekano meso v makro in mikro konfekciji,« je zahteve trga pojasnil Prunk in dodal, da so trenutno zaradi prostorske stiske pri tem zelo omejeni.
Ovira je občinski načrt
Toda pri načrtovani naložbi je trčil ob oviro, saj občinski prostorski načrt (OPN) občine Postojna ne predvideva širitve, ampak celo preselitev obstoječe dejavnosti na drugo lokacijo, s čimer pa Prunk predhodno ni bil seznanjen, niti se mu to v trenutnih razmerah ne zdi finančno upravičeno. Zato je Prunk, ki od občine pričakuje posluh za gospodarstvo in bi z njo rad našel skupni jezik, saj je v Postojno prišel z namenom, da podjetje ohrani in razvija, že pred meseci na občino vložil pobudo za spremembo OPN, a do danes odgovora še ni dobil.
Na naša vprašanja so na občini Postojna odgovorili, da se bo občina odzvala na pobudo v sklopu sprejemanja sprememb občinskih načrtov, kar naj bi prav zdaj že potekalo. »Zavzeli bomo strokovna stališča do vsake pobude za spremembo. Na koncu pa svoje pove tudi občinski svet. Postopek bi bil najprej lahko končan do konca letošnjega leta, bolj verjetno pa v začetku prihodnjega,« so pojasnili. V zvezi s samim Prunkovim projektom so dodali, da gredo pomisleki glede obstoječe lokacije klavnice predvsem v smer problematične bližine turističnih in stanovanjskih objektov. »Poleg tega tik ob obstoječi klavnici zdaj poteka glavnina prometa do Postojnske jame in Predjamskega gradu, kar ravno tako predstavlja problem,« je še odgovoril tiskovni predstavnik občine Milan Štulc.
20 novih delovnih mest
Prunk je zagotovil, da nove dejavnosti ne bi pomenile dodatnega obremenjevanja okolja in da bodo celoten kompleks lepo uredili, prav tako zunanjo okolico z zazelenitvijo, tako da ne bo moteč za okolico. »Seveda pa klavnica, ki je bila, mimogrede, zgrajena veliko let pred prvimi stanovanjskimi hišami, ni šminkarija. Kakšno manjšo pritožbo sosedov pa vedno sproti rešimo,« je poudaril.
Na milijon evrov ocenjena naložba bi prinesla okoli 20 novih delovnih mest. Če bi morali objekt zgraditi zunaj občine Postojna, česar Prunk sicer ne izključuje, pa bi to pomenilo velike stroške prevoza, kar bi zmanjšalo njihovo konkurenčnost. V družbi Postojnske mesnine je zdaj 60 zaposlenih, v celotni skupini, vključno z lokacijama v Lokvi in Trstu, pa več kot 110. Skupno so lani slovenska podjetja v skupini ustvarila 11 milijonov evrov prometa in poslovala z dobičkom, Prunk pa napoveduje tudi nadaljnjo rast.
Janez Rebec, predsednik postojnske območne gospodarske zbornice, ki smo ga prosili za komentar, nam je dejal, da podpirajo vsako pobudo za razvoj podjetništva in gospodarstva. Konkretnega primera sicer ne pozna, je pa Rebec že večkrat poudaril, da je vloga lokalne politike zagotavljanje pogojev za podjetništvo, pri čemer je pomembno predvsem prostorsko načrtovanje. Sicer pa mora politika po Rebčevih besedah pustiti proste roke podjetnikom, da lahko dobro idejo uresničijo, in to čim hitreje. Rebec, ki je tudi predsednik uprave Pivka perutninarstva in direktor Delamarisa, ki v Pivkinem kompleksu gradi novo proizvodno halo, je ob tem izpostavil pozitivne izkušnje z občino Pivka in upravno enoto Postojna. »Uslužbenci, s katerim smo sodelovali, so bili namreč zelo prizadevni, hitri in odzivni. Priskočili so nam na pomoč, če je le bilo v njihovi moči oziroma je bilo zakonsko mogoče,« je dejal Rebec in dodal, da se sicer z večjimi težavami in ovirami kot na regionalni oziroma lokalni ravni pri njihovem delu soočajo na nacionalni ravni, saj so, vsaj tako se je izkazalo doslej, vsi postopki žal precej dolgotrajni.
