»Ne moremo se znebiti vtisa, da nas nekdo iz ozadja pri tej naložbi stalno potiska na stranski tir,« je ogorčen direktor bolnišnice Darko Žiberna. »Že pred petimi leti smo imeli gradbeno dovoljenje z ustreznimi projekti za pričetek gradnje urgentnega centra in v državnem proračunu smo imeli za to tudi rezervirana sredstva. Na ministrstvu so nas takrat prepričali, da tega denarja ne moremo koristiti za izgradnjo urgentnega centra, obenem pa obljubili, da bomo na novo uvrščeni v skupni projekt urgentnih centrov, katerih gradnja bo v veliki meri podprta z z evropskimi sredstvi. Žal je vse ostalo le pri obljubah,« dodaja direktor Žiberna.
Vodstvo bolnišnice je doslej pripravilo vso potrebno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem, in jo nekajkrat tudi dopolnilo. Elvira Šušmelj, predsednica sveta zavoda, pa ob tem pravi: »Pričakovali smo, da bo ministrstvo za zdravje že septembra lani izdalo sklep o izbiri izvajalca, vendar se to ni zgodilo.«
Tako Žiberna kot Šušmeljeva s prstom kažeta na vodenje javnega naročila pri ministrstvu za zdravje: »Nikakor ne moremo razumeti, da odgovorni s tako izrazito počasnostjo obravnavajo tako pomemben projekt in ga postavljajo v časovno stisko za pridobitev evropskih sredstev kot glavnega vira investicije.«
Že pred tremi tedni smo na ministrstvo za zdravje naslovili vprašanje, zakaj prihaja do zastojev pri načrtovani gradnji urgence v Šempetru. Te dni so nam skopo odgovorili: »V sklopu projekta 'Mreža urgentnih centrov', desetih urgentnih centrov v Sloveniji, so razen za že podpisane pogodbe (Celje, Murska Sobota in Brežice) v teku postopki oddaje javnega naročila tudi za ostale. Pri nekaterih bodo odločitve pravnomočne v kratkem, minister Erjavec pa bo o nameri podpisa pogodb seznanil tudi vlado.«
Naj spomnimo, da je gradnja urgentnega centra v Šempetru pri Gorici ocenjena (po cenah iz leta 2012) na sedem milijonov evrov in da bi objekte gradili v dveh etapah, vsa dela pa bi bila zaključena najkasneje v letu 2015. V prvi etapi so načrtovali gradnjo centra za neprekinjeno medicinsko pomoč in povezovalnega hodnika, s čimer bi po več kot 40 letih povezali tudi staro in novo bolnišnico, v drugi pa kletne prostore s kuhinjo in električno ter strojno opremo. Bolnišnica bi za gradnjo namenila tri milijone, ostalo pa naj bi pokrila evropska sredstva.