Portorož. Območje skladišč soli v Portorožu, kjer se sol že nekaj let ne skladišči več, naj bi v naslednjih letih dobilo novo vsebino. Na piranski občini si želijo prostor nameniti kulturnim, turističnim in družbenim dejavnostim. Ker pa gre za izjemno pomemben prostor tik ob morju, ki ima velik prostorski in razvojni potencial, je občina javno pozvala ljudi, naj jim do 17. junija sporočijo njihove ideje. Najboljšo idejo bodo nagradili s 500 evri, predsednik komisije, ki bo izbrala najboljšo idejo, pa je župan Peter Bossman.
Omenjeni poziv pa je neprijetno presenetil Zbornico za arhitekturo in prostor, kjer so prepričani, da je izrazito sporen in da ga je zato treba razveljaviti. V zbornici namreč menijo, da je nesorazmeren in zavajajoč, da se izogiba veljavnim predpisom ter da ne upošteva zakona o javnem naročanju. Glede na vsebino naloge in pričakovano vsebino natečajnega elaborata domnevajo, da bodo kandidati večinoma člani zbornice, ki bodo za idejno rešitev zahtevne problematike dobili 500 evrov. Kar pomeni, da bodo za uro dela dobili od 2 do 5 evrov, odvisno od hitrosti in spretnosti natečajnikov. V zbornici menijo, da gre pri razpisu pravzaprav za natečaj, zato bi morala biti po pravilniku o javnih natečajih zagotovljena anonimnost udeležencev, udeleženci pa bi morali prejeti ustrezno materialno in moralno nadomestilo za vloženo delo in znanje. Čeprav občina ni dolžna razpisati natečaja v skladu z omenjenim pravilnikom, menijo, da je razpis za območje nekdanjega skladišča soli izrazit primer slabe javnonaročniške prakse, ki razkraja tako strokovne kot socialne interese njihovih članov.
»Očitno je pri branju objave prišlo do napačnega razumevanja dejstev,« odgovarja Manca Plazar, vodja urada za okolje in prostor na piranski občini, ki je tudi sama arhitektka. Pojasnjuje, da iskanje variantnih rešitev za območje skladišč soli v prvi fazi ni iskanje prostorskih idejnih rešitev, temveč vsebin, ki naj bi se uporabile kot eno od izhodišč projektne naloge za natečaj v drugi fazi. »Občina je k razmisleku in iskanju vsebinske ideje skušala pritegniti najširši krog prebivalcev, ne samo stroke in arhitektov, kar je v vabilu k sodelovanju in v projektni nalogi jasno opredeljeno. Formalno gledano torej ne gre za natečaj, temveč za način vključevanja javnosti pri pripravi naslednje faze iskanja rešitev. Ravno zaradi dejstva, da gre za objekte najširšega nacionalnega pomena, smo s tako potezo želeli spodbuditi vključevanje posameznikov najrazličnejših profilov, izobrazbe, starosti,« pojasnjuje Plazarjeva. Glede na dejstvo, da v tej fazi sodelujočim ni treba oddati drugega kot zapisane misli, skice in približne časovne načrte izvedbe, je tudi nagrada po njenem mnenju primerna. »Mnenja so seveda deljena. Prejeli smo že nekaj predlogov, zapisanih v nekaj vrsticah. Vsekakor ta faza zbiranja idej od sodelujočih ne terja veliko dela in stroškov,« še dodaja. Pri oblikovanju druge faze iskanja ustrezne rešitve pa se bo občina gotovo povezala tudi z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.
