Postojna. »Lekcija, ki smo ji bili priča po onesnaženju vode pred letom dni, ki sicer še zdaleč ni bil enkratna, je, da je probleme treba začeti reševati na začetku, ne pa na koncu,« izpostavlja Brane Koren, zagovornik narave in predstavnik Civilne iniciative Vodni krog. Ta je ob lanskem odmevnem onesnaženju vode s paraziti v zajetju Malni, zaradi česar so morali več kot mesec dni vodo prekuhavati v občinah Postojna in Pivka, med drugim zahtevala absolutno prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z ostanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju, čimprejšnjo ureditev malomarnega ravnanja z odpadnimi vodami in pospešitev sprejema uredbe o vodovarstvenem območju Malnov. Danes Koren ocenjuje, da glavne težave na izvoru, kot so nespametno kmetovanje, neustrezno ravnanje z odpadki in slabo upravljanje čistilnih naprav ter tudi sistemske praznine, še niso niti v grobem odpravljene, kaj šele sankcionirane.
IVZ: Vsaj občasno tveganje, večje od sprejemljivega
Da se je onesnaženje po svoje tudi izplačalo, pa ocenjuje dr. Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki se je skupaj z javnim podjetjem Kovod lani vključil v reševanje problematike in preprečil izbruh epidemije. Lokalna politika se je začela bolj zavedati, da brez dobre vode ni razvoja in da so zato potrebna vlaganja v vodarski sistem. Pa tudi ljudje so dojeli, da čista voda ni sama po sebi umevna in da se je zanjo treba boriti, pravi Krek. Kovod pa se je po tem dogodku reorganiziral, v vodarni izvedel določena popravila in vgradil modul za UV-dezinfekcijo. »Tudi filozofija pristopa h kontroli vode se je spremenila,« izpostavlja Krek. Kritični pa še vedno ostajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) RS. Kot je razvidno iz dopisa, ki so ga pred kratkim poslali Kovodu, namreč na podlagi ocen dejavnikov tveganja ugotavljajo, da tveganja prenosa zdravju nevarnih parazitov še vedno niso v celoti odpravili. Zato menijo, da je nujna celovita prenova zajetja oziroma vodarne Malni, pri čemer bi bil najvarnejši dolgoročni način priprave vode ultrafiltracija. Edi Šibenik, direktor Kovoda, nam je povedal, da bodo zastarelo vodarno, kjer bodo uvedli novo tehnologijo ultrafiltracije, obnovili v sklopu celovite obnove vodovodnega sistema, ki se bo začela v začetku leta 2014. Šibenik sicer zagotavlja, da je voda od lanskega februarja mikrobiološko in kemijsko neoporečna in da v zadnjem letu ni bilo nobenega poslabšanja.
»Če si kdo predstavlja, da bo samoumevno izobilje pitne vode lahko zagotovil z visoko tehnologijo, na žalost razmišlja tržno in na kratek rok. Za trajnostni pristop do javnega dobrega, kar voda za zdaj še je, bodo potrebni dodatni napori,« Koren ob tem opozarja, da se pot pitne vode ne začne na ultrafiltru.
Zato je spodbudno, da so se zganili tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je odgovorno za pripravo uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov v občinah Postojna in Cerknica. Zdaj za varovanje vodnih virov še vedno velja zastarel odlok občine Postojna iz leta 1971. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ocenjujejo, da bo uredba pripravljena za javno obravnavo konec letošnjega leta. Uredbo bo tako kljub drugačnim zahtevam civilne družbe očitno prehitel državni prostorski načrt za vojaško vadišče Poček, s čimer se bo Slovenska vojska za zdaj izognila strožjim pravilom igre, kaj se na vodovarstvenem območju sme in česa ne. Krek ob tem izpostavlja, da je na potezi vlada, ki se bo morala odločiti, ali je prioriteta vojska ali čista voda.
Strožji nadzor nad polivanjem bioplinskih ostankov
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so še izpostavili, da je kmetijska inšpekcija, na račun katere je bilo poleg okoljske inšpekcije lani slišati veliko očitkov o neučinkovitosti, poostrila nadzor nad polivanjem pregnitega blata (digestata) iz bioplinarn po kmetijskih površinah. Okrepilo se je tudi sodelovanje med različnimi inšpektorati, ki so pristojni za nadzor delovanja bioplinarn. Popolna prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z digestatom iz bioplinarn na širšem kraškem območju, kar je zahtevala civilna iniciativa, pa (še) ni bila uvedena v zakonodajo.
»Tudi če se v lanskem letu na našem območju v kmetijstvu ni več uporabljalo ogromnih količin spornih ostankov iz bioplinarn, to še zdaleč ne pomeni, da je kmetijstvo v naši regiji ekološko,« svari Koren. Opozarja pa tudi na pomanjkljivosti pri ravnanju z odpadnimi vodami. »Tudi v sklopu aktualnega projekta Čista Ljubljanica so še vedno predvidene gradnje oziroma rekonstrukcije čistilnih naprav neposredno ob kraških vodotokih brez varnostnih con in učinkovitega terciarnega sistema čiščenja odpadne vode. Načela ekoremediacije, po katerih med drugim ohranjamo močvirja, preprečujemo izsuševanja in melioracije ter poplavnim vodam puščamo prostor, pa so upravljalcem z vodami tujka, lokalnim oblastem pa nepotreben strošek,« še sklene Koren.
