Sežana. Na Krasu je približno 3500 gospodinjstev, ki nimajo dostopa do spleta (živijo na območju tako imenovanih belih lis), in še okoli 10.000 gospodinjstev, ki imajo možnost širokopasovnega dostopa z omejeno količino prenosa podatkov, saj so tam ponudniki telekomunikacijskih storitev že izrazili pripravljenost za ureditev komercialnih priključkov (sive lise). Da bi prvim zagotovili vsaj dostop, je občina Sežana skupaj s še nekaterimi kraškimi občinami na javnem razpisu dobila dobrih 10 milijonov evrov evropskega denarja. Doslej so na omrežje priključili nekaj več kot 1100 uporabnikov, 481 na belih lisah in 672 na sivih lisah – lisah, ki te dni dvigajo prah. Razlage si nasprotujejo, nekateri ponudniki tovrstnih storitev pa so prepričani, da gospodinjstev s sivih lis ne bi smeli priključevati na omrežje, zgrajeno z javnim denarjem.
Tako meni družba Elta iz Izole, ki v nekaterih vaseh na Krasu že več let ponuja telekomunikacijske storitve. Ta teden je državne poslance obvestila, da občina Sežana zlorablja pridobljena evropska sredstva ter jih porablja nenamensko. Trdijo, da je bila večina sredstev porabljenih v korist zasebnega podjetja Vahta, ki je kot podizvajalec poskrbelo za administrativni del projekta, uredilo vozlišča in dobavilo aktivno opremo ter je lastniško povezano s partnerjem občine v omenjenem projektu, ljubljanskim podjetjem FMC. Direktor Elte Aco Kabanica poslancem sporoča, da občina Sežana in podjetje Vahta že v osnovi nista imela namena zagotoviti širokopasovnega dostopa belim lisam, temveč jima je to predstavljalo zgolj način za pridobitev evropskih sredstev in kasneje s prepovedanim priključevanjem sivih lis prevzem omrežja in naročnikov Telekoma Slovenije.
Državna pomoč povzročila izkrivljanje konkurence
Da se to resnično dogaja, potrjujejo tudi na Telekomu Slovenije. »Dejansko gre za resno težavo, ki jo zaznavamo tudi na nekaterih drugih območjih, na katerih so bila za pokrivanje gospodinjstev zunaj belih lis uporabljena javna sredstva. To namreč pomeni poseganje v konkurenčne razmere, izkrivljanje konkurence in kršenje konkurenčne zakonodaje,« menijo v največjem slovenskem operaterju. Na problematiko sivih lis na južnem Primorskem so pred časom opozorili ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in direktorat za informacijsko družbo ter predlagali, naj poiščejo rešitev, ki ne bo izkrivljala konkurence, bo pa zadovoljila potrebe lokalnih skupnosti in končnih uporabnikov.
Vahta in občina: Trditve so laž in zavajanje
Na Občini Sežana zanikajo zlorabo denarja, priznavajo pa, da so na omrežje priključevali tudi uporabnike s sivih lis, a da ti nikoli niso bili priključeni pred zainteresiranimi uporabniki na območju belih lis. Zaradi želja občanov z območja sivih lis po priključitvi na novo optično omrežje je občina pozvala morebitne investitorje k izgradnji optičnih priključkov tudi do njih in na občini trdijo, da se je doslej javila le družba Vahta. Na Telekomu Slovenije pa pravijo, da so komercialni interes za pokrivanje sivih lis izrazili tudi oni.
Kakršno koli zlorabo javnih sredstev nam je v obsežnem gradivu zanikal tudi Goran Živec, direktor podjetja Vahta. »Trditev je laž in zavajanje! Poraba sredstev na projektu je bila predmet več pregledov s strani pristojnih organov in kršitve ni. Pristojno ministrstvo ima vso dokumentacijo o izvedenih pregledih,« pravi in dodaja, da se težavi, ki jo ima družba Elta, v resnici reče konkurenca. »Podjetje Vahta ni prevzelo uporabnikov Telekoma Slovenije, še manj pa je to storilo s pomočjo javnih sredstev. Mi nismo prejemnik javnih sredstev v projektu,« pravi. Priznava pa, da so res medtem na omrežje priključevali tudi gospodinjstva, ki živijo zunaj območja belih lis. A poudarja: gradili smo dve ločeni omrežji, prvo z javnim, drugo pa z zasebnim denarjem. »In napačna je trditev Elte, da so evropska sredstva dana le za priključevanje belih lis. Evropska sredstva so dana za gradnjo priključkov za bele lise. Če se z dodatnimi zasebnimi sredstvi zgradi priključke zunaj belih lis, gre za čisti efekt spillover, ki je v vseh normalnih razmerah želen, spodbujan in pričakovan, ne pa nedovoljen,« je prepričan Živec.
Direktorat ni odkril nepravilnosti
S primerom so že dlje časa seznanjeni tudi na direktoratu za informacijsko družbo, kjer pa nepravilnosti na Krasu niso ugotovili. So pa zaradi prijav občinam in njihovim partnerjem na to temo konec maja poslali dopis in jih obvestili, da morajo pred priključevanjem dodatnih omrežij in drugih uporabnikov najprej zaključiti gradnjo in priključevanje tistih gospodinjstev, ki živijo na območju belih lis. Glede kasnejšega priključevanja na območju sivih lis pa nimajo zadržkov: »Nadaljnja širitev in organska rast odprtih širokopasovnih omrežij, ki so bila sofinancirana iz državnega proračuna za kohezijsko politiko, sta bili predvideni že v javnih razpisih za gradnjo in sporočena evropski komisiji ob zasnovi ukrepa.« Menijo torej, da je po vključitvi vseh zainteresiranih uporabnikov na belih lisah dovoljeno nadaljnje priključevanje zainteresiranih uporabnikov tudi na sivih lisah in nadaljnje širjenje omrežja z zasebnimi sredstvi, seveda na odprt, pregleden in nediskriminatoren način.