Poleg kraškega medu so že registrirane označbe porekla za bovški sir, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, sir tolminc in nanoški sir.
Skupno je z označbami kakovosti EU - zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost - sedaj zaščitenih 17 kmetijskih proizvodov iz Slovenije.
Pri EU so z zaščiteno geografsko označbo zaščiteni prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko-prekmursko bučno olje in kraška panceta, z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pa belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, je kraški med četrti proizvod z območja Krasa, ki je registriran pri Evropski komisiji.
»Kras je pojem in sinonim za skopo zemljo, hudo zimo, burjo in sušo. V takšnih ekstremnih pogojih uspeva številno, na Kras prilagojeno, avtohtono rastlinstvo,« so zapisali in dodali, da so glede na čebeljo pašo, tipične vrste kraškega medu med rešeljike, divje češnje, akacije, kostanja, lipe, divjega žepka ter cvetlični in gozdni med.
Po navedbah ministrstva je potrebnega zelo veliko znanja in potrpljenja, da čebelarju uspe pripraviti čebelje družine za nabiranje sortnih nektarjev teh rastlin.
Zaradi podnebnih razmer in mikroklime je kraški med po svoji vsebini suh in zrel med, bogat z minerali, rudninskimi snovmi in encimi, bogat floristični sestav in suho podnebje pa se odražajo v polni in izraziti aromi medu, kar je odločujoče za drugačnost kraškega medu.
