Nova Gorica, Ljubljana. Pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so zadovoljni in menijo, da je odločba Arsa izvrsten upravnopravni izdelek, ki na 40 straneh podrobno in sistematično obravnava vse argumente strank in strokovnih zavodov. Po njihovem mnenju pomeni tudi začetek konca deset let trajajočega nesrečnega primera, saj naj bi bili zapisani argumenti preveč trdni, da bi bila pritožba uspešna.
Elektro Primorska soglasja za gradnjo 33 vetrnic ni dobil, ker ni mogel dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na beloglavega jastreba, planinskega orla, sršenarja, širokouhega netopirja, gozdnega jereba in evrazijskega risa. Zaradi dolgotrajnih in nezaključenih postopkov v zvezi s postopki gradnje vetrne elektrarne Volovja reber družba po večletni agoniji še vedno ni aktivneje pristopila k sami gradnji, kar posledično pomeni škodo za sam projekt in tudi družbo, so sporočili z Elektra Primorska in poudarili, da glede na vetrni potencial na omenjeni lokaciji družba lokacijo še vedno ocenjuje kot eno primernejših za izkoriščanje energije vetra v Sloveniji.
»Upam, da bomo našli skupen jezik z investitorji vetrnih elektrarn. Mi jim že ves čas ponujamo roko, vendar odziva do zdaj ni bilo. Tudi v primeru Volovje reber. Izdelali smo študijo občutljivih območij za ptice, ki je pokazala, da večina slovenskega ozemlja ni sporna za gradnjo vetrnih elektrarn. Primerne lokacije so tudi na Primorskem. Zemljevid je dragoceno orodje prostorskim načrtovalcem, hitrejše bo umeščanje elektrarn v prostor, izognili pa se bomo lahko tudi številnim konfliktom,« je povedal ornitolog in predsednik DOPPS Tomaž Jančar in dodal, da pri nas ptice niso nič drugačne kot drugod po svetu, da pa so problematične v glavnem le velike ujede.
Plod sodelovanja med investitorji in DOPPS je postavitev vetrnice, ki jo bodo letos poleti začeli graditi pri Razdrtem. Zanjo so že pridobili gradbeno dovoljenje. Gradil jo bo zasebnik iz Postojne, vetrna turbina bo visoka 77 metrov, elektrarna ob vznožju Nanosa pa bo proizvajala 2,3 milijona kilovatnih ur električne energije na leto. Glede nadaljevanja gradnje vetrnega polja pri Dolenjah pa je Jančar pojasnil, da bo treba preveriti možne vplive na okolje, da teren spada v Naturo 2000 in da na tem območju gnezdi le orel kačar. Prva vetrnica, ki se je po številnih peripetijah zavrtela konec lanskega leta, pa je na Griškem polju izpolnila vsa pričakovanja investitorjev. Okoli 100 metrov visok stolp s 35 metrov dolgimi kraki vetrnice zagotavlja proizvodnjo 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije na leto, kar zadostuje približno 1100 gospodinjstvom. Po načrtih naj bi v prihodnjih letih zgradili vetrno polje z 20 do 25 vetrnicami. Gradnji v zadnjem času nasprotujejo senožeški lovci, ki naj bi imeli več koristi od italijanskih lovcev, ki jih vabijo na jelenjad, kot od vrtenja vetrnic.
