»Brezno sva odkrila jeseni leta 2008, ko sva hodila po borovem gozdu. Našla sva ga vzhodno od vasi. Dodobra sva ga raziskala in izmerila, saj ni bilo registrirano v slovenskem katastru jam. Sedaj je vpisano pod številko 9840,« je navdušeno pripovedoval Rok, ki je med sprehodi po Krasu odkril že več manjših brezen. Pri raziskovanju brezna sta po osmih metrih spusta naletela na oviro – zamašek s smetmi. Vendar nista odnehala. Raziskovalna žilica ju je gnala naprej. »Med smetmi in steno sva odkrila majhno luknjo in vanjo vrgla kamen. Po podoru je še dolgo odmevalo, kar je dalo slutiti, da se brezno nadaljuje v globino,« je dodal Rok.
Ko sta doma pregledovala italijanske jamarske karte in podatke o jamah sta prišla do zanimivih podatkov: »V Jakcovem breznu nisva bila prva. V njem so bili italijanski jamarji že davnega leta 1925. Takrat so zapisali, da je brezno globoko 20 metrov in da ni raziskano v celoti. Zato sem predlagal, da bi brezno očistili. Izkoristili smo ugodno vreme in se lotili dela.«
V čistilni akciji, za katero je sredstva prispeval Zavod za varstvo narave, je sodelovalo 25 članov ljubljanskega društva. Iz brezna so potegnili pet kubičnih metrov smeti, ki so jih na deponijo vozili domačini s Hruševice. Med odpadki je bilo precej kovinskih delov, pa tudi komunalnih odpadkov. »Ko smo odstranili zamašek s smetmi na dnu vhodnega brezna, se je odprl nov prehod v notranjost. Jama se razcepi na dva kraka. Levi krak je manjši, desni pa ima tri dvorane, ki so izredno lepo zakapane. Celotna dolžina brezna je sedaj 35 metrov.«
