Čeprav so bili idejni projekti in študija protivetrnih ukrepov, ki bodo zagotavljali prevoznost vipavske hitre ceste tudi ob pihanju močne burje, končani že pred več kot letom in pol, je Dars šele nedavno objavil javni razpis za izdelavo tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in postavitev zaščitnih ograj. A to še ne pomeni, da bo protivetrna zaščita na hitri cesti Razdrto–Vrtojba, ki jo severnoprimorski gospodarstveniki in lokalne skupnosti čakajo že sedem let, tudi kmalu zgrajena.
Denarja za izgradnjo protivetrnih ograj namreč Dars nima, zato je primoran čakati na evropska sredstva. Ta naj bi bila na voljo v finančni perspektivi 2014–2020, kar pomeni, da bi se po najbolj optimističnem scenariju protivetrne ograje začelo graditi prihodnje leto.
Varni tudi pred burjo, ki piha 150 kilometrov na uro
Postavitev protivetrne zaščite od Razdrtega do Vipavskega Križa bo omogočala večjo pretočnost prometa ob močnem vetru, saj je ta pogosto zaprta za tovorna vozila, kar povzroča tudi veliko gospodarsko škodo. Z novo protivetrno ograjo bi lahko tovornjaki po hitri cesti vozili tudi pri hitrosti vetra 150 kilometrov na uro, medtem ko bodo lahko intervencijska in osebna vozila po hitri cesti drvela tudi, ko bo burja dosegla 200 kilometrov na uro.
Na Darsu pravijo, da bodo projekt, vreden 25 milijonov evrov, izpeljali v dveh etapah. »Najprej bomo zaščito postavili v spodnjem, dolinskem delu, od izhoda iz predora Podnanos do pokritega vkopa Vipavski Križ, kasneje pa še na pobočju Rebrnic, kjer bo ograja nekoliko višja kot v ravninskem delu,« je pojasni Marjan Koler z Darsa.
Škode niti ne ugotavljajo več
Predstavnik avtoprevoznikov in lokalnih skupnosti v mešani delovni skupini za spremljanje izgradnje protivetrne zaščite Ivan Lemut pravi, da se projekt odvija bistveno počasneje od sprva obljubljenega predvsem zaradi nenehnih menjav oblasti in posledičnega kadrovanja. »Vsakokrat pridejo novi ljudje, s katerimi se je treba na novo sestajati, jim vse od začetka pojasnjevati in jih prepričevati. Tako pač funkcionira sistem pri nas. A osebno sem zadovoljen, saj gre projekt vendarle v pravo smer,« je povedal Lemut.
Na vprašanje, kolikšna gospodarska škoda se povzroča zaradi izločanja tovornjakov ob pihanju burje, je Lemut odvrnil, da ogromna. »Leta 2006, ko smo začeli opozarjati na nujnost gradnje protivetrne zaščite, je znašala škoda zaradi zapor prometa 1,3 milijona evrov, leta 2009 pa ob 59 dneh omejitev prometa še enkrat več. Zdaj je nihče več niti ne ugotavlja,« je razložil nekdanji direktor podjetja Gatis in dodal, da se na srečo tovornjakov ne izloča več po birokratsko, torej ko zapiha »sapica« s hitrostjo 80 kilometrov na uro.