Severnoprimorski avtoprevozniki vsako leto namerijo več kot milijon evrov škode zaradi zapor hitre ceste skozi Vipavsko dolino ob pihanju močne burje. A ta bo še vsaj do leta 2015 pobirala svoj davek. Šele tedaj naj bi namreč po najbolj optimističnih napovedih končali gradnjo protivetrne zaščite, ki bo tovornjakom omogočala vožnjo ob pihanju burje do 150 kilometrov na uro. Čeprav so bili projekti končani in predstavljeni že spomladi, Dars nima denarja za realizacijo projekta, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa se je odločilo, da bo morala postavitev protivetrne zaščite počakati na evropski denar. A tega je moč pričakovati šele v naslednji finančni perspektivi 2014–2020, pravijo na pristojnem ministrstvu. »Od uspešnosti pridobitve evropskih finančnih sredstev je odvisen termin izvedbe, zato o njem natančno ne moremo govoriti. Vsekakor bomo naredili vse, da se za projekt pridobijo zahtevana sredstva in da se gradnja prične čim prej,« so nam še pojasnili.
Hrup ima prednost pred vetrom?
Na vprašanje, zakaj se niso podvizali, da bi Bruselj denar za postavitev protivetrne zaščite namenil v nedavno odobrenem finančnem paketu skupaj s protihrupnimi ograjami, ki se bodo na slovenskem avtocestnem križu gradile prihodnje leto, na ministrstvu niso odgovorili. Zakaj imajo protihrupne ograje prednost pred protivetrno zaščito, kjer je v igri velikanska gospodarska škoda, prav tako nismo izvedeli. Izvedeli pa smo, da država računa, da bo Bruselj za realizacijo 25 milijonov vrednega projekta prispeval od 60 do 80 odstotkov vsega denarja.
Vlada kadrovala – projekt zastal
Predstavnik avtoprevoznikov in koordinator skupine za spremljanje reševanja problematike burje na ministrstvu za promet Ivan Lemut pravi, da se je vse skupaj ustavilo, ko je prišla nova oblast, ki se je – namesto z iskanjem rešitev – prvega pol leta ukvarjala le s kadrovanjem. »Z odstavitvijo nekdanje direktorice Darsa Mateje Duhovnik se je ustavil tudi projekt protivetrne zaščite. Potem se je zgodil še stečaj Primorja, zaradi česar projektanti niso bili plačani in – normalno – projektov niso hoteli dati iz rok. Nato se je do konca zaostrila še kriza, Dars pa bo imel prihodnje leto že težave s plačilom anuitet in obresti, kaj šele, da bi se šel investicije. Zdaj nam res ne preostane drugega, kot da čakamo na evropski denar,« je pojasnil Lemut.
Po njegovih besedah pristojni zagotavljajo, da bodo že januarja rešili zaplet s plačilom projektantov, zatem naj bi se v čim krajšem času izvedel javni razpis, leta 2014 pa naj bi se protivetrne ograje začele postavljati. Možna naj bi bila tudi gradnja v fazah, tako da bi najprej začeli graditi ograje od Vipavskega Križa proti Vipavi, kjer bi se začasno izločali kamioni. Na vprašanje, ali je še živa ideja, da bi avtoprevozniki tožili državo zaradi gospodarske škode, ki nastaja zaradi pogostih zapor hitre ceste, Lemut odgovarja, da ne, saj bi s tem po vsej verjetnosti gradnjo protivetrne zaščite le še dodatno upočasnili.
