Stroški zaradi nenehnega pluženja in posipavanja cest so že krepko presegli predvidene občinske proračune, v teh dneh pa so bili primorani spet razvezati mošnjičke, saj sneženju še kar ni videti konca. Ko bo pomlad dokončno razkrila vse luknje na cestah, pa bo občinske veljake najbrž še dodatno zabolela glava.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana so povedali, da so za vzdrževanje cest, vključno s krpanjem udarnih jam, v lanskem letu namenili nekaj več kot 6,8 milijona evrov, samo za letošnje zimsko vzdrževanje pa so to cifro že prekoračili. Doslej je zimska služba odpihnila skoraj 8 milijonov evrov, a v ta znesek niso všteti stroški zimske službe, ki so jim jih nakopale včerajšnje in današnje snežne padavine, tako da bo skupen odliv denarja na račun zime znan šele, ko bo ta dokončno pobrala šila in kopita.
Na ljubljanski mestni občini še pravijo, da je letošnja zima močno vplivala na stanje cest, posledice obilnih padavin in soljenja se kažejo v številnih poškodbah. Udarne jame bodo, pravijo, pokrpali takoj ko se bodo odprle asfaltne baze. Prednost pri obnovi bodo imele vpadnice in glavne mestne ceste.
Najbolj bodo nastradali motoristi
A poleg denarnih skrbi poškodovane ceste – zaradi snega, vode in soli je preluknjanih več tisoč kilometrov državnih cest – krepko vplivajo tudi na varnost udeležencev v prometu. Andrej Brglez, inštruktor varne vožnje z Inštituta za civilizacijo in kulturo, pravi, da bodo to v prvi vrsti občutili motoristi. »Ne samo zato, ker spomladi po daljšem času spet sedejo za volan, temveč tudi zaradi vseh pasti, ki jih čakajo na cesti. Zaradi enormnega posipavanja so na voziščih ostanki peska in kamenja, kar vodi do zdrsov in padcev ter posledično poškodb,« je pojasnil.
Številne udarne jame, ki jih vzdrževalci še niso pokrpali, pa predstavljajo pasti tudi za voznike avtomoilov. »Vozniki se upravičeno bojijo za svoje avtomobile. Če zapeljejo čez udarno jamo, ne pride samo do poškodb pnevmatike, ampak pogosto tudi podvozja, vzmetenja ali krmilnega mehanizma. To so velike in drage poškodbe, zato je logično, da se vozniki jam izogibajo, pred njimi zavirajo, vozijo čez polovico vozišča, da se jih izognejo, vse to pa poveča verjetnost, da pride do trka.«
Kampanjsko popravljanje cest
Brglez sicer meni, da bi se številnim težavam lahko izognili, če se ne bi popravljanja cest lotevali kampanjsko. »Vzdrževanja cest se ne rešuje sistemsko. Namesto da bi preplastili cele odseke, ceste v nedogled samo krpamo, s čimer so stroški na dolgi rok veliko večji. Dars glede tega vsekakor ni referenčna institucija, a vsaj občine bi morale – kot skrbne gospodarice – gledati na ta način,« je prepričan Brglez, ki opozarja tudi na posledice prekomernega soljenja vozišč: »Če bi ob sneženju pluge pravočasno aktivirali, ne bi bilo treba toliko soliti. Prekomerno soljenje pa vpliva tudi na celoten ekosistem.«
Dr. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti pravi, da prekomerno soljenje k cestam privabi večje sesalce, predvsem parkljarje, ki sol obožujejo. Posledica tega je večje število zbitih živali.
Vodja oddelka za arboristiko v podjetju Tisa, dr. Lena Marion, pa pojasnjuje, da soljenje negativno vpliva tudi na rast dreves. »Veliko soli v tleh povzroča, da drevo ne more potegniti vode iz tal, četudi je vode v tleh dovolj. Drevo v tem primeru občuti hudo sušo. Posledice tega so najbolj opazne v spomladanskih in poletnih mesecih, ko imajo mestna drevesa – predvsem javorji in lipe – na listih rjave robove. Ker so ta drevesa leta pod stresom, imajo tudi krajšo življenjsko dobo,« je razložila Marionova.