Vodstvo zavoda Prizma Ponikve namerava zaradi slabega finančnega položaja zapreti bivalni enoti v Sodražici in Predstrugah. Triindvajset stanovalcev je šokiranih; pristojne so pozvali, naj ukrepajo. A sta vodstvo in svet zavoda gluha za kompromisne predloge.

»To je naš dom in ne želimo oditi,« pove Tatjana Kovačevič, ena od dvanajstih stanovalcev bivalne enote zavoda Prizma Ponikve v Predstrugah. »Vztrajamo, da ne gremo ven iz naše hiše,« je odločen tudi Ivan Čampa, ki živi v enoti v Sodražici. Štiriintridesetletni Ivan, ki spremlja medijske objave o finančnem zlomu zavoda, dodaja: »Navadili smo se drug na drugega, tu nam je lepo, domačini so nas lepo sprejeli, sami naredimo večino stvari in smo kot velika družina. Mi nismo krivi za finance v Ponikvah in ne porabimo toliko, da bi na nas varčevali.«

Stanovalci omenjenih dislociranih enot so informacijo, da vodstvo zavoda konec septembra načrtuje zaprtje, izvedeli od zaposlenih, ki nočejo spregovoriti o razmerah. Pa čeprav jim vodstvo več mesecev ni plačevalo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Razburjeni oskrbovanci so zato na obisk povabili novo vršilko dolžnosti direktorice zavoda Prizma Ponikve Kristino Dokl, sicer direktorico Doma upokojencev Ptuj, a se ta vabilu ni odzvala. Tatjana Kovačevič, ki je pismo poslala tudi svetu zavoda (ki odloča o zaprtju), ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter varuhinji človekovih pravic, je razočarana nad neodzivnostjo: »Očitno za njih nismo pomembni!«

Vodstvo in svet gluha za predloge lastnice stavbe v Predstrugah

Glavni razlog za zapiranje dveh od petih enot posebnega socialnovarstvenega zavoda Prizma Ponikve naj bi bil krčenje stroškov zaradi velikega finančnega primanjkljaja. Toda Andreja Hočevar, lastnica stavbe, v kateri je od decembra 2009 bivalna enota v Predstrugah, dvomi o trdnosti argumentov. Zapirata se namreč najbližji enoti, ki sta logistično najcenejši, odprte pa ostajajo tri enote v oddaljenem Mengšu; svet zavoda pa je odklonil tudi vse njene predloge. Hočevarjeva je, potem ko je dobila odpoved najemne pogodbe, Kristini Dokl predlagala tri stvari: »Ponudila sem polletno brezplačno bivanje v stavbi, ponudila sem znižanje najemnine za polovico za določen čas in drugačno obliko pogodbe – prevzem rizika prostih kapacitet.« Lastnica stavbe v Predstrugah, ki poudarja, da jo je prizadela stiska ljudi in je vložila vse napore v to, da bi jim pomagala, je bila začudena nad odzivom – Doklova ji je odgovorila, da je »svet ostal pri odločitvi, da se bivalne enote zapirajo«, enako skopa z odgovori pa je bila tudi pri naših vprašanjih. Tako je na vprašanje, na podlagi katerih argumentov nameravajo zapreti enoti v Sodražici in Predstrugah, v Mengšu pa ne, zapisala: »Svet zavoda je sprejel odločitev za dve enoti, za Sodražico in Predstruge.« Ko nas je zanimalo, kakšni so izvlečki primerjalnega izračuna bivanja v Ponikvah in Predstrugah, pa je odgovorila le: »Nekateri  stroški so višji od povprečja v zavodu. Vsi stroški pa niso zajeti zaradi različnega prikazovanja podatkov. V bivalnih enotah so tudi stroški najemnin.«

Varčujejo z osnovnimi potrebščinami

Triindvajset stanovalcev enot v Sodražici in Predstrugah sicer že dlje časa opaža, da vodstvo zavoda varčuje pri hrani in drugih življenjskih potrebščinah. Kot so povedali Cvetka, Mojca, Ivan, Milan in Andreja, v enoti v Sodražici zdaj že več dni nimajo toaletnega papirja. Tatjana Kovačevič, ki velikokrat kuha za svoje sostanovalce v Predstrugah, trdi, da so kosi mesa opazno manjši in tanjši, da je čistil vse manj in da mora varčevati s šamponom. Ali država kot lastnica zavoda podpira odločitve vodstva oziroma sveta zavoda, ne vemo, ker še nismo prejeli odgovorov z ministrstva, predstavnica varuhinje človekovih pravic pa je odgovorila le, da se bodo »s poizvedbami pri vodstvu zavoda in na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnost seznanili o dogajanju«. Nato pa naj bi se odločili o nadaljnjih ukrepih.