Stavbe sploh ne morejo segreti
»Konec poletja smo skozi razpoke v zidu depoja že lahko videli nebo,« opisuje postopno podiranje dela stavbe Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki poudarja, da je obnova Šeškovega doma nujna. Podirajoči se vogal, ki so ga k stavbi prizidali petnajst let po njenem odprtju, namreč ni edina težava: streha je v zelo slabem stanju, okna puščajo, oder komajda zdrži težo nastopajočih, stavbe pa zaradi slabe izolacije nikakor ne morejo segreti. »Ker okna in streha ne tesnijo, so stene vlažne. Vlažne stene pa ogrožajo slike, pohištvo in vse druge shranjene predmete,« pojasnjuje Jerbič-Perkova in dodaja, da ob večjih nalivih voda pronica tudi v dvorano.
Občina Kočevje, ki je lastnica ene najbolj prepoznavnih stavb v Kočevju, je težavo s podiranjem začasno rešila: razpoke je zapolnila, vogal pa podprla. Denarja za obnovo, ki je ocenjena na 600.000 evrov, na občini nimajo, zato skušajo vsaj del sredstev pridobiti prek različnih razpisov. Na prvem – prijavili so se na razpis ministrstva za kulturo za izbor kulturnih projektov na področju premične kulturne dediščine – so izpadli. Glavni razlog naj bi bil, da je Šeškov dom spomenik državnega pomena in si zasluži posebno obravnavo. A so interventna sredstva, ki naj bi bila namenjena za tovrstne primere, že davno porabljena, zato so se na občini pred kratkim prijavili na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če tudi tega denarja ne bodo dobili, bodo morali še letos bodisi podreti bodisi popolnoma obnoviti vogal, ki je bil k stavbi prizidan v začetku šestdesetih let. Stavba, ki je svoja vrata kot Sokolski dom odprla leta 1938, je namreč sedanjo obliko dobivala postopoma, z več dozidavami, šele po 2. svetovni vojni pa so jo preimenovali v Šeškov dom.
Spomeniška zaščita za zdaj le ovira
Vodstvo občine soglaša z vodstvom muzeja, da je država z razglasitvijo stavbe za kulturni spomenik državnega pomena postavila množico ovir, med njimi na primer tudi, kakšna morajo biti vrata in za kaj vse mora lastnica dobiti soglasje – na primer za izgradnjo klančine za invalide. Tudi za Šeškov dom namreč veja posebni režim, ki prepoveduje spremembe na vseh zaščitenih delih. Na občini sicer menijo, da bi država za obnovo stavbe, ki jo je zaradi kulturnih, zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, morala prispevati del sredstev.