Turisti, ki se s svojimi kajaki, kanuji ali rafti odpravijo čolnarit po Kolpi, do reke največkrat uberejo tisto pot, ki jim je najbližja ali najljubša. Četudi pri tem prečkajo zasebna zemljišča, na njih pustijo svoj avtomobil ali postavijo šotor. Občine, ki ležijo vzdolž mejne lepotice, namreč še vedno niso sprejele plovnega režima, ki bi med drugim urejal vstopno-izstopna mesta.
Težava predstavlja državna meja
Vzdolž 117 kilometrov Kolpe, kolikor predstavlja naravno oviro med Slovenijo in Hrvaško, ni niti ene table, na kateri bi turisti lahko dobili informacije, kje je dovoljeno dajati plovila v reko. »Tabel ne moremo postaviti, dokler vstopno-izstopna mesta niso urejena na način, kot to določa osnutek odloka o rekreacijski in turistični rabi reke Kolpe,« je pojasnila Irena Škufca, višja svetovalka za turizem na občini Kočevje. Čeprav je odlok pripravljen, ga do sedaj niso sprejeli niti v občini Črnomelj niti Metlika, s katerima je kočevska občina sodelovala v projektu Curs Colapis. Občina Kočevje je sicer izdala katalog ponudnikov in zemljevid reke Kolpe z vstopno-izstopnimi točkami, sedaj pa bi morala točke tudi urediti. »Narejen je bil elaborat in osnutek plovnega režima. Režim ni bil sprejet, ker je Kolpa mejna reka in je bilo zadevo možno urejati zgolj kot meddržavni akt,« pojasnjuje Škufčeva.
Občine Metlika, Črnomelj in Kočevje so v okviru projekta Curs Colapis predlagale 101 vstopno-izstopno mesto, ki pa ni zavezujoče. To bodo ta mesta postala šele takrat, ko bodo sprejeti ustrezni odloki in ko bo med Slovenijo in Hrvaško sklenjen mednarodni sporazum o plovnem režimu na reki Kolpi. Tedaj bodo vstopno-izstopna mesta označena s tablo, imela bodo ustrezno urejen dostop do vode, stalno ali začasno parkirišče oziroma obračališče, mize s klopmi, zabojnike za odpadke in tako dalje. Občine pred razglasitvijo čaka še ureditev lastništva, saj kar nekaj od načrtovanih mest ne leži na občinskih zemljiščih. Zato bodo morale zemljišča bodisi odkupiti bodisi urediti služnost. »Sedaj čakamo, ali bo odobren projekt Curs Colapis II, ki je bil na IPA-sredstva prijavljen že aprila lani. S tem bi dokončno rešili tudi plovni režim,« je povedala Irena Škufca.
Nad nesnago z občinskim odlokom
Bo pa sedanje robinzonsko čolnarjenje in z njim povezano onesnaževanje bregov in struge reke Kolpe (odlaganje odpadkov, pranje avtomobilov), nad katerim se že desetletja pritožujejo domačini, vsaj delno nadzorovano. Občina Kočevje je namreč nedavno sprejela odlok o varstvu javnega reda in miru, ki posega tudi na to področje. Bodo pa morale občine narediti še veliko več kot sprejeti le plovni režim, da na Kolpi ne bo več najbolj množičen tako imenovani vikend turizem, od katerega ne zasluži nihče. Le narava je vsako leto bolj onesnažena.
