V soboto so organizatorji že zjutraj čutili, da bo dober dan in nato je tako tudi bilo. »Odziv je letos še boljši kot prejšnja leta. Naročili smo tudi lepo vreme, tako da smo malo molili in če delaš dobro, ti je z dobrim tudi povrnjeno,« se je malce raznežil predsednik društva Ivan Prelesnik, ko je gledal dolge vrste, ki so se vile pred fižolovo kuhinjo. Vaške gospodinje so napolnile velike lonce z več kot 30 bolj in manj tradicionalnimi jedmi s fižolom in jih delile na pladnje obiskovalcev. Od 200 do 300 kilogramov fižola so uporabile, je ocenil Prelesnik, hkrati tudi zelo ponosen, da so sodelovale vse generacije. »Tako je lepo, ko je dva tedna cela vas skupaj, brez prepira, kot mušketirji – vsi za enega, eden za vse,« je še povzel.
Ne redi in razkisa možgane
Ribničani so tisti dan tako kosili – fižol. Lačne obiskovalce je vabila široka paleta fižolovih solat in jedi na žlico. Vaške gospodinje so skuhale tudi golaž s fižolom, fižol z jurčki, novost je bila fižolova lazanja, možje iz društva praženega krompirja pa so pripravili ogromno praženega krompirja, seveda s fižolom. »Ne, ni pekoč, res ne,« je ena od gospodinj ponujala svoj bel piščančji čili. Znova so vaščani naredili tudi klobaso s fižolom, ni pa ga bilo junaka, ki ni okusil fižolovih pralinejev, fižolovega sladoleda ali fižolove torte.
»No, končno sem jo ujela, vsako leto mi uide,« je vzkliknila zgovorna gospa, ko je končno v roke dobila svoj košček fižolove torte. Andreja Škrabec je tista, ki vsako leto poskrbi za to atrakcijo, pred katero se vedno vije dolga vrsta. Predlani je spekla 14 tort, lani 18, letos pa kar 22. Pekla je od jutra do poznega večera in dvomi, da bo ta rekord lahko presegla. »Nisem bila preveč vešča drugih jedi, zato sem se odločila, da bom pa jaz za fižolov dan naredila fižolovo torto. Prvo leto sem spekla dve, ki pa sta bili bolj zanimivi kot okusni, sčasoma pa sem recept pripeljala do popolnosti,« je povedala Škrabčeva med rezanjem tort, katerih biskvit je narejen iz jajc, belega fižola, sladkorja in mletih orehov.
Fižol je dober za vitko linijo, pa je medtem predavala prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. »Ni se vam treba izogibati fižolovemu sladoledu ali torti, saj ima fižol veliko vlaknin, upočasni metabolizem in prepreči nastajanje odvečnih maščob. Ne moreš se zrediti!« je presenetila zbrane, vrsta za torto pa je postala še daljša. Fižol zaradi nukleinskih kislin tudi pomlajuje, je še nadaljevala Merljakova. Celo iz luščin je mogoče pripraviti masko za obraz, juho ali čaj, po njenih besedah pa je fižol dober tudi za razkisanje možganov. »To je jed za vse politike! Jaz priporočam, da jo uvrstijo na jedilnik vsak dan,« se je pošalila.
Želijo, da se širi
Čeprav Hrovačani častijo ribn'čana, pa ta ni sestavina v ta namen pripravljenih jedi. Namreč bolj težko ga je pridelati in tisti dan se je dalo dobiti to avtohtono stročnico le pod vaško lipo, pa še to je bil pridelek od lani. »Ribn'čan je pozna sorta in ga imam zdaj še na njivi. Zrel bo sredi septembra, gojimo pa ga najbolj za seme, saj želimo, da se širi, da ga poskusijo pridelati tudi drugje,« je pojasnila Anica Petek in dodala, da so nekoč nasprotno ribničana pridelali ogromno in je bil ta tudi zelo cenjen. Njen mož, Franc Petek, se dobro spominja, kako so, ko je bil še otrok, prihajale ženske s hrvaške obale in trgovale s suhimi figami za rdečkasti fižol. Jedli so ga tudi vsak petek, saj je bila to postna jed in zaradi bogatosti z vlakninami zelo dobra za tiste, ki so fizično delali. Kako pa je s tem, da se dober fižol tudi daleč sliši? »Več ko ga uživaš, bolj se telo privadi,« je odgovoril Gornikov Franc in nato še šaljivo poudaril, da je fižol tudi zelo zdrav: »Noben dohtar ne pozdravi tako kot ta pravi prdec! Jaz fižol samo pogledam, pa neham kašljati.«
