V stečajni masi podjetja KIK (Kemijska industrija Kamnik) verjetno že čez mesec dni ne bo dovolj sredstev niti za plačilo varnostne službe, ki opravlja nujno varovanje, niti za plače zaposlenih gasilcev, ki so skladno z zakonodajo tam zaposleni že od začetka stečaja, je napovedal stečajni upravitelj Gregor Erman. Dodal je, da mesečni stroški varovanja in zaposlenih presegajo 15.000 evrov, ki jih nimajo kje vzeti, in da bi morebitna nova pritožba bistveno podaljšala tudi morebitni nov postopek prodaje.
Spomnimo, da je zaradi pomanjkanja denarja varovanje nevarnih objektov, eksplozivnih sredstev in smodnika v prostorih nekdanje smodnišnice že zdaj neprimerno, s podaljševanjem stečajne prodajne agonije pa bi se še dodatno poslabšala tudi varnost prebivalcev severnega obrobja mesta Kamnik. Zato ne preseneča, da je stečajni upravitelj za pomoč poprosil državo.
Na ministrstvu za notranje zadeve so se reševanja dolgoletne pereče problematike, ki po njihovem mnenju zahteva takojšnje učinkovite in celostne rešitve, lotili medresorsko, in sicer v sodelovanju z ministrstvom za obrambo, inšpektorati in nacionalnim forenzičnim laboratorijem. Vključiti nameravajo tudi druga pristojna ministrstva in inštitucije, je pojasnila Olga Golub iz službe za odnose z javnostmi. Dodala je, da bodo ukrepe izvajali v več fazah. V prvi že popisujejo vsa vnetljiva, strupena in eksplozivna sredstva, ki so v objektih. Temeljita ocena stanja pa bo podlaga za načrt, kam in kako bodo potem te snovi morda prepeljali v skladiščenje v za to ustrezne prostore ali jih uničili. Pri tem bodo pretehtali tudi, ali jih je bolje uničiti na mestu, kjer so skladiščena, oziroma jih na uničenje prepeljati drugam.
Prodaja ni več v igri
Kot je še pojasnil Erman, je državo za pomoč zaprosil zato, ker kljub zanimanju potencialnih kupcev ne verjame več v prodajo. Morebitni kupec namreč ne bi mogel nadaljevati proizvodnje in pridobiti ustreznih dovoljenj za delo. Za nameček ekološko zahteven kompleks, kjer je proizvodna oprema nameščena v najetih prostorih, v skladiščih pa so shranjene nevarne snovi, ki večinoma sploh niso last KIK – v stečaju, zaokrožajo predvsem gozdovi.
Zaradi naštetega je junija predlagal prodajo na javni dražbi z zniževanjem cene in izklicno ceno 2,2 milijona evrov. S ceno sta se strinjala upniški odbor in sodišče. Ker pa je eden izmed upnikov vložil pritožbo na izdan sklep sodišča o prodaji, je po Ermanovih besedah negotov tudi nadaljnji postopek prodaje. Kot je dejal, bo zato sodišču predlagal, da razveljavi sklep o prodaji in izda sklep o prenosu celotnega nepremičnega premoženja na državo, o čemer se že dogovarjajo.
Varovanje omogočala proizvodnja
Gregor Erman je pojasnil še, da do zdaj prodaja ni bila možna zaradi izločitvenih zahtevkov. Zato je lahko to predlagal šele po zaključku sodnih postopkov. Sicer pa naj bi v dosedanjem poteku stečaja za zagotovitev potrebnih sredstev za varovanje sodišče na njegov predlog odobrilo končevanje nujnih poslov, v okviru katerih je v času stečajnega postopka skoraj tri leta potekala tudi omejena proizvodnja. Z iztržkom so pokrivali vsaj nekatere stroške postopka in zagotavljali osnovno varovanje celotnega kompleksa KIK, ki se razteza na nekaj deset hektarjih površin, od katerih je v lasti stečajnega dolžnika okoli 15 hektarjev. »Za poslovanje smo imeli vsa ustrezna dovoljenja, varovanje kompleksa pa je potekalo najmanj v obsegu kot pred stečajem,« zatrjuje Erman in dodaja, da so proizvodnjo ustavili konec lanskega leta. In čeprav so inšpektorji že po pregledu v letu 2011 zahtevali spremembo sistema varovanja in gradnjo dodatnih ograj, tega zaradi omejenih sredstev niso mogli izpolniti. Pri delnem izpolnjevanju zahtev pa so si pomagali predvsem z lastnimi zaposlenimi in o izvedbi ukrepov sproti obveščali inšpekcijske službe.
Na poti verjetno že peta kazen
»Neizvedba vseh ukrepov v nobenem primeru ni bila posledica mojega ravnanja ali moje volje, ampak zgolj pomanjkanja denarja. Poleg tega sem verjel, da bomo lahko tudi varovanje uredili v sodelovanju z najemnikom, saj je sodišče oddajo kompleksa v najem odobrilo. Žal se najemnik po več kot polletnih pogajanjih ni odločil za najem. »Tako sem osebno prejel v plačilo že štiri odločbe za plačilo kazni, peta je verjetno že na poti,« ugiba Erman in dodaja, da to ne bo rešilo problema, in ponavlja, da v stečaju ni na razpolago sredstev za uresničitev naloženih ukrepov. Zato je že pred dvema mesecema tudi pozval vse pristojne na vladi na aktivno vključitev države v reševanje, saj sam kot upravitelj nima za to nobene možnosti in sredstev.
Na občini Kamnik, kjer se zavedajo nevarnosti, ki preti njihovim občanom, pa so znova izpostavili, da je za ustrezno varovanje objektov v skladu z veljavno zakonodajo odgovoren lastnik objektov in da lokalna skupnost nima zakonskih možnosti, da bi na to vplivala, zato jim ostaja le opozarjanje pristojnih služb, kar pa počno. Če bi imeli na voljo dovolj sredstev, bi bil zanje zanimiv tudi nakup nepremičnin, so dodali in pojasnili, da denarja nimajo, saj gradijo mestni šoli in v sklopu kohezije še vodovodni in kanalizacijski sistem.