Kako hude so razsežnosti naravne katastrofe, ki je Slovenijo pahnila v ledeni objem, pove podatek, da doslej še v nobeni naravni nesreči ni bilo treba na pomoč klicati oklepnikov Slovenske vojske. Dve od 85 lahkih oklepnih vozil valuk sta se včeraj navsezgodaj zjutraj odpravili na pot iz vojašnic v Celju in Ljubljani.
V Preddvoru so ju pričakali tamkajšnji gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite. Ob deseti uri se je po smrtno nevarni cesti, na katero vsako uro še vedno pade kakšno drevo, odpravil prvi oklepnik, naložen s 16 zaboji kruha, nekaj moke, mleka, kvasa. Poleg voznika oklepnika in njegovega pomočnika sta del ekipe »civilno-vojaškega« valuka tudi dva gasilca z motorno žago in sekiro. Padla drevesa sredi ceste je namreč mogoče odstraniti le ročno. In ni jih malo in še vedno padajo, zato je vožnja proti Jezerskemu možna le z oklepnim vozilom. Drugi valuk je šel na pot z električnimi agregati, plinskima pečema, nekaj litri bencina, orodja in elektromateriala. Nazaj sta pripeljala delavce podjetja, ki so prejšnji dan Jezerskemu z agregatom zagotovili električno energijo, a ostali ujeti v vasi. Prevoz opreme pa tudi ljudi je trajal ves dan, tako bo vsaj še danes.
(Foto: Bojan Velikonja)
»Seveda smo veseli vojske z oklepnikoma, sploh agregata za elektriko in pa seveda osnovnih živil. Saj smo kar dobro založeni, tudi ljudje so zelo potrpežljivi, a glede na napovedi ne bomo mogli v dolino še ves teden, tako da je taka pomoč dobrodošla. Trgovina je sicer normalno odprta, tudi s karticami je mogoče plačevati,« je povedala domačinka in trgovka v edini vaški trgovini Andreja Šemrov.
Jezerjani so dejstvo, da poti v dolino ni in da bo tako še nekaj časa, sprejeli precej mirno. Skrbi jih le, koliko časa bodo še potrpežljivi delodajalci tistih krajanov, ki bi se vsak dan morali voziti na delo v dolino, pa se ne morejo. »Ljudi še enkrat prosim, naj se nikakor ne vozijo v dolino, cesta je res nevarna, drevesa se ves čas podirajo. Na Jezerskem smo dobro organizirani, tri četrtine hiš ima elektriko, odprti sta trgovina in bencinska črpalka, poskrbljeno je za osnovno zdravstveno oskrbo, za nujne stvari smo dogovorjeni s kolegi v sosednji Železni Kapli, od koder bi nam lahko pomagali tudi z rešilcem, če bi bilo treba,« je povedal jezerski župan Jure Markič.
Na Jezerskem resnično ni bilo čutiti nobene večje nejevolje, skrbi ali napetosti. »Da le ne bi trajalo predolgo. Tu na Jezerskem se zavedamo, da je narava neizprosna,« je povedala ena od domačink. Srednješolki Anja Frantar in Lucia Slapar te dni seveda ne moreta v gimnazijo v Kranju, mimogrede, tudi jezerska šola in vrtec ostajata do nadaljnjega zaprta: »Do trgovine je blizu, tako da z oskrbo ni težav, pa tudi doma imamo kar nekaj zaloge,« je povedala srednješolka Anja.
(Foto: Bojan Velikonja)
Na Jezerskem so vzpostavili štab civilne zaščite, v katerem deluje kakšnih 50 ljudi, od gorskih reševalcev do gasilcev. »Brez elektrike je še vedno kakšnih 50 gospodinjstev, do najtežje dostopnih krajev se ob pomoči gorskih reševalcev prebijamo peš,« je pojasnil poveljnik civilne zaščite Jezersko Andrej Tepina.
Podobne težave imajo tudi preddvorski gasilci, saj je zaradi te iste ceste na Jezersko od sveta odrezana tudi najdaljša slovenska vas – Kokra. »Zaselek Možjanca smo rešili ob dvanajstih, zdaj so na vrsti odročnejše kmetije, do nekaterih smo se že prebili, kakih deset jih je še ostalo. Ves čas je na terenu 25 gasilcev,« je dejal poveljnik Blaž Pfajfar. Medtem je njegov kolega Marko Bohinec dodal: »Isti ljudje smo bili ves dan na terenu že v soboto in včeraj, danes smo ob sedmih spet prišli in bomo do večera. Mislim, da to nekaj pove o nas, gasilcih!« Tudi oni odstranjujejo drevesa ročno, pri prebijanju si pomagajo s plugom. »Ljudje na teh kmetijah so navajeni, da so ob hudih zimah odrezani od glavnih povezav, imajo tudi dovolj zalog. A še vedno je dober občutek, ko so te iskreno veseli, ko prideš do njih in poveš, da niso več sami,« je dodal Bohinec.
