Kranjska Gora. Na Gorenjskem največ stanovanj zamenja kupca na Jesenicah. Po podatkih Geodetske uprave je tako gibanje opaziti že dalj časa. Več stanovanj se proda še v Kranju, Škofji Loki in Radovljici. Povsem drugače pa je v obeh turistično najbolj razvitih krajih. Na Bledu je bilo v prvi polovici lanskega leta prodanih komaj šest rabljenih stanovanj po povprečni ceni 2300 evrov na kvadratni meter, v Kranjski Gori pa le pet, in sicer po povprečni ceni 2750 evrov za kvadratni meter. Podobno je tudi s statistiko vseh stanovanj. V vsej občini Kranjska Gora jih je bilo lani prodanih 30. Cena je povsem primerljiva s cenami stanovanj v turističnih krajih na Obali, a še vedno precej nižja od tiste, po kateri so se stanovanja prodajala ali vsaj ponujala še pred nekaj leti.
Preveliki apetiti
Če se je lani prodalo 30 stanovanj, jih je v Kranjski Gori, sodeč po številnih tablah, plakatih, transparentih in drugih oznakah naprodaj še vsaj nekajkrat toliko. Preveliki apetiti nepremičninskih agencij in gradbenih podjetij v času debelih krav in nepremičninskega razcveta so v letih krize pustili posledice, ki so danes vidne v številnih na pol zgrajenih apartmajskih hišah in praznih stanovanjih.
Da bi Kranjska Gora mirno lahko dobila naziv »naprodaj«, se strinja tudi župan Jure Žerjav. »Žal je res. Pred leti smo z občinskimi odloki in sklepi skušali zajeziti prekomerno gradnjo apartmajskih stavb za prodajo na trgu, a nam ni uspelo. Tisti, ki so prvi začeli kupovati zemljišča in graditi stanovanja, so jih tudi prodali in lepo zaslužili. Številni pa so pri teh naložbah nasedli in mnogi celo propadli. Prazna stanovanja in velika ponudba na trgu sta posledici tega, pa tudi dejstva, da so imeli številni Slovenci prevelike oči in so si zaželeli počitniškega stanovanja v Kranjski Gori, s čimer seveda ni nič narobe, a kaj, ko so mnogi ugotovili, da si ga ne morejo privoščiti in ga zdaj za precej nižjo ceno prodajajo,« je pojasnil Žerjav.
Pred leti so cene novih stanovanj v Kranjski Gori dosegle tudi pet tisoč evrov za kvadratni meter. Kljub temu je bil izračun enostaven in se je mnogim celo bogato izšel. Zelo poenostavljeno: tudi če je bilo treba za tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo odšteti milijon evrov in je bilo drugih stroškov še za 200 tisočakov, je bilo moč dve večstanovanjski stavbi s kakimi 800 kvadratnimi metri površin na taki parceli zgraditi za 800 tisočakov. In če so ta stanovanja prodajalci uspeli prodati po štiri tisoč evrov za kvadratni meter, je bilo zaslužka več kot milijon evrov.
Med 130 in 180 tisočaki nepremičninskega davka letno
A cene so zdaj močno padle in mnogi zdaj prodajajo za golo preživetje in poplačilo dolgov. »Veliko pa je takih, ki prav zaradi bančnih dolgov ne spustijo cene, zato ne morejo prodati in imamo hiše duhov,« je dodal domačin in nepremičninski posrednik Samo Židan. Potrdil je hud padec cen stanovanj ob tem, da jih prodajo le tisti, ki so pripravljeni ponuditi realno ceno, saj so kupci postali zelo premišljeni. »Denarja imajo nekateri Slovenci še vedno dovolj, a krepko premislijo, preden kupijo. Predvsem pa iščejo neko dodano vrednost. Še vedno se sicer splača kupiti zemljišče, zgraditi večstanovanjsko stavbo in stanovanja prodati. A hudih dobičkov ni več, cena mora biti zmerna, stanovanje pa lepo in kakovostno zgrajeno. Pred kratkim sem prodal 54 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 150 tisočakov. Pred leti sem podobnega prodal za 215.000 evrov,« je spremembo cene nazorno opisal Židan. O nasedlih naložbah v Kranjski Gori, kjer je kar nekaj na pol zgrajenih objektov, pa ima Židan podobno mnenje kot drugi poznavalci: »Predrago so kupovali zemljišča ali stare stavbe in prebogato gradili preveč.«
Natančnih podatkov, koliko je vseh stanovanj, ki so ta hip prazna in naprodaj, ni moč dobiti. Bežen pogled tako na reklamne napise sredi kraja kot na spletne strani nepremičninskih agencij pa kaže na to, da jih je precej več kot sto. A trg je kljub očitni nasičenosti vseeno dejaven. Občine od vsake kupo-prodajne pogodbe na trgu nepremičnin dobijo dvoodstotni davek. Za kranjskogorski proračun je to precej pomemben vir prihodkov in kar je najbolj zanimivo – ne usiha. »V času, ko je država kupovala zemljišča v Planici, je bilo tega prihodka 200.000 evrov na leto, sicer pa se vedno vrti med 130 in 180 tisočaki na leto. Tudi lani je bilo tega davka 185.000 evrov,« je pojasnil župan Žerjav. To pa pomeni, da je bilo vseh nepremičninskih poslov za skoraj deset milijonov evrov.
