»Nepremičninski zakon uvršča Bohinj v isti razred obdavčitve kot Ljubljano, čeprav imamo številne omejitve, domačini plačujemo davke za nekaj, česar ne moremo koristiti. To je absurd,« je na problemski konferenci s simbolnim naslovom Ali bo Bohinj »in« ali bo »hin« dejal bohinjski župan Franc Kramar.
Zahteva za izstop določenih območij iz parka
Zaveda se, da je država v težkem finančnem položaju in so pričakovanja glede finančnih spodbud morda neutemeljena, »je pa zahteva Bohinjcev za izstop določenih območij iz parka povsem legitimna«. Spomnil je, da je več kot 90 odstotkov zbranih na zborih občanov že zahtevalo spremembe zakona o parku tudi v smislu izstopa naseljenih območij, Bohinjskega jezera in Vogla iz območja parka.
Na današnji konferenci zbrane predstavnike države je Kramar pozval, naj na novo definirajo vrednotenje nepremičnin in upoštevajo omejitve v varovanih območjih, kar pomeni, da se Občina Bohinj uvrsti v najnižji možni razred obdavčitve.
Pobuda za oprostitev davka
Po drugi strani so Bohinjci dali pobudo, da bi bile v zameno za obstoječih 67 omejitev znotraj parka nepremičnine v parku celo oproščene davka. »Če bi država vsaj to voljo pokazala, potem bi rekli, da ima park en smisel,« je izpostavil predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina Pavel Zalokar.
Med zahtevami Bohinjcev sta sicer tudi sprememba zakona o parku v skladu z memorandumom, ki ga je pripravila občina, in dosledno izvajanje členov zakona o razvojnih spodbudah. Poleg tega pa še sprejem uredbe, s katero bi se bohinjsko ribolovno območje v celoti dodelilo bohinjski ribiški družini, in pospešitev postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja za smučišče 2864.
Drugorazredni državljani
»Skrajni čas je, da država začne uresničevati svoje zakone, ali pa naj celotno območje vrne nazaj v upravljanje lokalne skupnosti, ki je skozi stoletja že pokazala, da to območje zna ohranjati,« je izpostavil Kramar in opozoril, da so Bohinjci drugorazredni državljani, ki ne morejo odločati in upravljati svojega območja.
»Upam, da s skupnimi močmi najdemo rešitve za Bohinj,« je Kramar s podporo preko sto domačinov na današnji konferenci nagovoril zbrane predstavnike države. Med njimi je bil tudi predsednik DZ Janko Veber, ki je prepričan, da je »Bohinj in ter bo ostal in«. Želi si, da Bohinj ostane biser ne le zaradi narave, temveč tudi ljudi.
Določene olajšave so potrebne
Možnost za rešitev vidi v podobnih ukrepih, kot so bila sprejeta za območja, zelo prizadeta zaradi krize. »Dejstvo je, da je tudi območje s posebnim statusom zaradi ohranjanja narave treba obravnavati drugače in da potrebuje določene olajšave,« je izpostavil Veber in dodal, da za to območje ti ukrepi še niso zaživeli oziroma niso bili dovolj dobro opredeljeni.
Kot je pojasnil, je DZ pristojen za izvrševanje zakonov in nadzor vlade v delu, kjer opažajo, da se zakoni ne izvajajo, ter za sprejem ustreznih ukrepov. Tako je bila za 16. januar tudi sklicana seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje na temo zakona o Triglavskem narodnem parku.
Preostro zapisane stvari v zakonu bodo popravili
Marija Markeš iz direktorata za okolje pa je pojasnila, da na ministrstvu za kmetijstvo in okolje zlasti glede členov zakona, ki opredeljujejo razvojne spodbude, pripravljajo sestanek s kolegi z drugih ministrstev, »da bi stvari iz zakona postopoma in čim prej uredili«.
Prepričana je, da so v preteklem letu že naredili nekaj korakov naprej, potrebna pa bo še konkretizacija želja Bohinjcev oziroma natančna opredelitev projektov, ki zaradi lege v parku v tem trenutku ne morejo steči. »Če bomo videli, da so nekatere stvari v zakonu res preostro napisane, pa jih bomo v nadaljevanju zagotovo popravili,« je ponovila že lani dana zagotovila.
