Konec maja je družba Harsco dobila dovoljenje za poskusno obratovanje predelave bele žlindre. Direktor Harsco Minerali Slovenija Andrej Begelj je pojasnil, da bodo, ko se proces predelave stabilizira, opravili meritve hrupa, na njihovi podlagi pa bodo lahko zaprosili za uporabno dovoljenje.
Begelj je izpostavil, da predelava nima negativnih vplivov na okolje. Tako tudi ni prašenja, česar so se najbolj bali okoliški prebivalci, ki so tudi nasprotovali ureditvi predelave. Velja pa, da zaenkrat Harsco predeluje svežo žlindro, ki prihaja iz Acronija, šele kasneje se bo lotil tudi predelave na sto tisoče ton bele žlindre, ki se je dolga leta nabirala ob jeklarni. Vendar tudi pri tem v Harscu zagotavljajo, da ne bo prašenja, saj bodo žlindro pri izkopu dodatno močili z vodo.
Harsco je ob začetku poskusnega obratovanja začel z enoizmenskim delom. Na uro predelajo med 30 in 35 ton žlindre, stroji pa delujejo pet ur na dan. Kasneje bodo proces še optimizirali, povečati predelavo in ob obstoječih 21 zaposlili nove sodelavce.
Ko se bodo lotili odstranjevanja deponirane žlindre, bi lahko letno predelali od 150.000 do 200.000 ton, da bi v celoti spraznili in sanirali obe deponiji žlindre na Jesenicah, pa bi potrebovali deset let ali več. Hkrati vsako leto nastane okrog 80.000 ton nove žlindre, Acronijev načrt pa predvideva še povečanje proizvodnje.
Odstranjevanje bele žlindre je z okoljevarstvenega vidika zelo pomembno, saj Acronijeva deponija leži neposredno ob Savi in tako onesnažuje okolje. Neprimerno skladiščeno žlindro je potrebno dolgoročno sanirati, je izpostavil Begelj in pojasnil, da Harsco Minerali ob predelavi belo žlindro delijo na ostanke kovine, ki jih vračajo v jeklarno in na mineralni produkt, ki se uporablja v gradbene namene.
