Še bolj nazoren je Franc Kramar, župan Bohinja: »To so dvojna merila. Zakon o Triglavskem narodnem parku predvideva, da bi moral biti sedež uprave parka v naši občini, a se vsi delajo gluhe in zakona ne izvajajo. Zdaj je jasno, da bo v občini le informacijsko središče.« V Triglavskem narodnem parku trdijo, da je zamisel za informacijsko središče zorela dlje časa, saj Bohinj take informacijske točke nima. Zato so se potegovali za evropska sredstva in jih lani tudi dobili. Za projekt bo milijon evrov prispevala Evropska unija, preostalo bosta dodali država in park. Zadržkov glede lokacije ob jezeru očitno sploh niso imeli, ker po njihovem mnenju bodoče središče dopolnjuje kolesarsko pot in pešpot. Zanimivo je, da informacijski točki na bližnjem Ribčevem Lazu in v še bližji Stari Fužini že obstajata.
V informacijskem središču Bohinjka, kot se bo imenovalo, naj bi zaposlili eno osebo, tam pa bi domačini lahko uredili tudi kakšno stvar, zaradi katere so morali do zdaj na sedež parka na Bled. Ob zadnjem obisku je predsednik državnega zbora Janko Veber javno zagotovil, da bo prav izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku ena od prednostnih nalog pri zahtevah Bohinjcev.
Izredno kritičen do režima v Triglavskem narodnem parku je predvsem predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina Pavel Zalokar, ki poudarja, da omejitve dobesedno jemljejo kruh domačinom, novo informacijsko središče pa bo koristno le, če bodo v njem našli ustrezne službe. »Veste, tisti, ki pridejo v Bohinj, nam trobijo o podoživljanju narave, mi pa imamo od tega samo omejitve,« pravi Zalokar. Še ta teden bo o izvajanju zakona o parku spregovoril odbor za kmetijstvo in okolje državnega zbora.
