V Sloveniji imamo 211 občin, vsaka druga ima manj kot pet tisoč prebivalcev, petina pa jih ima manj kot tri tisoč. Delovanje občinskih uprav majhnih in srednje velikih občin je potratno. Financiranje občin poteka tako, da morajo večje in premožnejše pomagati manjšim, revnejšim in bolj potratnim.
Razmišljanje o ponovnem združevanju malih občin je sicer vedno aktualno, a v praksi neizvedljivo, saj predstavlja politično tabu temo. Edina rešitev za nižanje stroškov delovanja občin so skupne občinske uprave.
191 občin s skupnimi upravami
Prva skupna občinska uprava je bila ustanovljena že pred skoraj desetimi leti, pravi razcvet pa so doživele po letu 2005, ko se je država odločila, da zaposlenim sofinancira materialne stroške in stroške plač. Tako smo imeli leta 2005 12 skupnih občinskih uprav, vanje pa je bilo vključenih 60 občin. Danes je v državi 49 skupnih uprav, vanje pa je vključenih kar 191 občin, kar pomeni, da je le 20 takih, ki niso na tak ali drugačen način tudi formalno povezane s sosednjimi občinami.
Ena od njih je občina Škofja Loka, ki je pred leti že imela medobčinsko redarstvo in inšpektorat, a ga je razpustila. Zanimivo je, da je prav Škofja Loka včeraj gostila posvet o delovanju skupnih občinskih uprav, ki ga v sodelovanju s skupnostjo in združenjem slovenskih občin organizira ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. »Povezovanje občin je priložnost za prihranek na eni in boljše storitve na drugi strani. Na Loškem se zelo dobro povezujemo na področju ravnanja z okoljem in urejanja prostora. Res pa je, da smo medobčinski inšpektorat in redarstvo ukinili. Imeli smo težave z nadzorom delovanja tega organa, s katerim nisem imel neposrednega stika,« je dejal škofjeloški župan Miha Ješe.
Dvojni prihranek
Ravno nasprotno izkušnjo ima župan manjše, a uspešne občine Žirovnica Leopold Pogačar. »Z nekaterimi zgornjegorenjskimi občinami imamo medobčinski inšpektorat in redarstvo ter notranjo revizijsko službo že četrto leto. Niti enega niti drugega organa si kot majhna občina sami ne bi mogli privoščiti. Prihranek je dvojen, saj si občine delimo stroške, pa še država nam pomaga pri tem. Oba organa pri nas zelo dobro delujeta, natančno smo tudi opredelili delež nalog, ki jih mora organ opravljati v posamezni občini. Ne vidim pa razlogov za ustanavljanje podobne skupne uprave na področju prostora. Morda pri administraciji, pri načrtovanju pa zagotovo ne, saj gre za občutljive zadeve, ki jih mora obvladovati vsaka občina sama.« Direktor jeseniške občinske uprave Vitomir Pretnar je dodal, da bi ob dobrih dosedanjih izkušnjah veljalo razmisliti o skupnih upravah na drugih področjih, recimo na področju komunalne direkcije. »Zavedam se, da država ne bo več prav dolgo sofinancirala skupnih uprav, zato bomo občine morale same najti dovolj dobre razloge za ustanavljanje takih organov. Mislim, da jih ne bo težko najti,« je dodal Pretnar.
Do združevanja občin še daleč
Država za zdaj še podpira delovanje skupnih občinskih uprav in tako naj bi ostalo vsaj še prihodnje leto. »Že drži, da je največ povezovanja pri inšpekcijskih službah in redarstvu, močno pa podpiramo tudi povezovanje na drugih področjih. V Slovenj Gradcu imajo uspešno skupno upravo za pripravo projektov za kandidiranje za evropska in državna sredstva, na področju prostora se izjemno dobro povezujejo občine spodnjega Podravja, v Beli krajini, na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini in še kje,« je pojasnil Franci Žohar z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, kamor po novem spada tudi lokalna samouprava. Pri odgovoru na vprašanje, ali gre lahko tudi za nastavke za vnovično združevanje občin, pa je bil bolj previden: »Pri posameznih nalogah je združevanje nujno. Zagotovo pa pri tem ne gre za politično, pravo združevanje občin,« je dejal Žohar.
Ker je največ skupnih uprav na področju redarstva in inšpekcij, je tu tudi največ priložnosti za izboljšanje delovanja. »Pred vzpostavitvijo skupnih občinskih uprav občine niso imele denarja, da bi nadzirale lastne predpise. Državni inšpektorji niso pristojni za lokalni nadzor. Zdaj smo pred težkimi nalogami, da izboljšamo učinkovitost državnih inšpekcij, povečamo medinšpekcijsko sodelovanje, da dopovemo inšpektorjem, da je treba nadzor opravljati ciljno in na terenu, in da jih razbremenimo administrativnega dela. Če bomo pri tem uspešni na državni ravni, bodo vse te izboljšave prav prišle tudi medobčinskim službam,« je poudaril generalni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Domen Bizjak.
