Terme bi morale biti že zgrajene
Posledice za smučarsko središče katastrofalnih zim bi lahko močno omilili, če bi Slovenske železnice in Terme Olimia uresničile visokoleteče cilje o gradnji od deset do 12 milijonov evrov vrednega kompleksa bazenov, savn in centra dobrega počutja na zemljišču, kjer danes še vedno stoji star Železničarski dom oziroma med to staro železniško postajo in športno dvorano Vitranc. Spomladi pred tremi leti je Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, ki so v pretežni lasti Slovenskih železnic, projekt gradnje kranjskogorskih term predstavil navdušenim občinskim svetnikom in predstavnikom turističnega gospodarstva. Vodne površine so namreč tisto, kar Kranjski Gori nadvse manjka in kar bi ohranjalo obisk kljub slabšim snežnim razmeram ter podaljšalo sezono tako v jesen kot v pomlad. Na občini so poskrbeli za želene spremembe prostorskega načrta, ki zdaj na tem zemljišču v lasti železnic predvideva izključno gradnjo kopališča. Zdravko Počivalšek je gradnjo term že pred tremi leti pogojeval z dogovorom z železnicami ter zagotovilom o državni pomoči. Terme bi morale biti po tedanjih napovedih zgrajene do konca leta 2013. Če bi bila ta napoved uresničena, bi bile posledice letošnje zelene zime vsaj v precejšnji meri omiljene, če ne celo odpravljene. Pa se ni. Celo več, projekt je popolnoma zamrl.
Zakaj, nam niso povedali ne v Slovenskih železnicah ne v Termah Olimia, zato je mogoče le ugibati o vzrokih, ki verjetno tičijo v slabih gospodarskih razmerah, pomanjkanju državnih razpisov za nepovratna sredstva pri gradnji turistične infrastrukture in dejstvu, da so Terme Olimia na spisku državnih podjetij, namenjenih prodaji. »Slovenske železnice še preučujejo različne možnosti izvedbe projekta. Dokler ne bo sprejeta odločitev, vam bolj konkretnih odgovorov o nadaljnjih postopkih žal ne morem poslati,« je celoten odgovor, ki smo ga prejeli od Slovenskih železnic.
Radi bi uredili »zgornjo« Jasno
»Terme Kranjska Gora potrebuje že dvajset let, ne le letos,« pa je dejala predsednica Turističnega društva Kranjska Gora Klavdija Gomboc. In tam, kjer odpovedo »veliki« z velikimi projekti, priskočijo »majhni« z manjšimi. Že pred letošnjo sezono je sekcija »mali kamenčki«, ki združuje manjše hotelirje, gostince in druge ponudnike v turizmu, z denarjem poskrbela za zagon žičnic. Letos bodo kljub temu da si lahko od zime obetajo le izgubo, skušali poskrbeti za ureditev naravnega poletnega kopališča Jasna. V Jasni ob vznožju ceste na Vršič sta namreč dve umetni jezerci. Polovica spodnjega je v zasebni lasti lastnikov bližnjih apartmajev, ki so zrasli na mestu pogorele gostilne, zgornje jezerce pa je v lasti občine in agrarne skupnosti. Že lani med poletjem ga je obiskovalo veliko kopalcev, na dan so jih našteli tudi več kot dvesto. A gre za izrazito divje in seveda povsem neurejeno kopališče. »Po zgledu podobnih kopališč na Koroškem in Tirolskem želimo urediti tudi zgornje jezero Jasna. Po dnu bi položili posebno folijo, ki bi poskrbela, da bi bila temperatura vode namesto običajnih največ 21 stopinj za tri do pet stopinj višja. Uredili bi okolico, poskrbeli za stranišča in garderobe ter parkiranje. Idejne načrte imamo, zdaj čakamo na mnenja soglasodajalcev, predvsem Zavoda za ohranjanje naravne dediščine, da vidimo, kakšne pogoje bomo morali izpolnjevati. Projekt ocenjujemo na 400.000 evrov, sto tisoč evrov je že zagotovila občina, preostalo bo moralo zbrati gospodarstvo,« je razložila Klavdija Gomboc.
Najlepši razgled na gore
Turistično društvo Kranjska Gora letos praznuje 110 let in kopališče bi radi odprli ob obletnici ustanovitve, se pravi v začetku junija. »V ponudbi Kranjske Gore motiv vode manjka. Zadnja leta veliko delamo na poletni turistični ponudbi, ki jo moramo še okrepiti, saj je sploh zdaj povsem jasno, da se zgolj na zimo ne moremo in ne smemo zanašati,« je še dodala Gombočeva, ki se nadeja, da bodo dobili »kopališče z najlepšim razgledom na Julijske Alpe«.
Pri tem mora in bo pomagala tudi občina Kranjska Gora. Ne samo finančno. »Pridobiti moramo vsa soglasja in pogoje ureditve. Po našem mnenju prostorski načrti občine že zdaj omogočajo ureditev kopališča, a nikoli ne veš, morda bo treba kaj postoriti tudi na tem področju. Vsekakor pa je treba doreči še, kdo bo kopališče upravljal in ali bomo pobirali vstopnino ali ne. Podpora ideji pa je v občini absolutna,« je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav.
