Kramar predlog umaknil zaradi medijskega linča
Javnost v zadnjih dneh razburja predlog, ki sta ga dala bohinjski župan Franc Kramar in njegova žena, da bi dolgoletna vlaganja v gostišče ob Bohinjskem jezeru, ki ga imata od občine v najemu že skoraj 25 let, pretvorila v 52-odstotni lastniški delež na tej nepremičnini. Po cenitvi je namreč gostišče vredno 230.000 evrov, brez vlaganj pa bi bilo vredno 110.000 evrov. Ob tem bi bila zakonca Kramar pripravljena plačati del odškodnine denacionalizacijski upravičenki.
Preberite iz tiskane izdaje Dnevnika: Županova gostilna še buri duhove
O Kramarjevem predlogu bi morali na četrtkovi seji odločati občinski svetniki, a je pred začetkom razprave Kramar predlog umaknil. »Za to sva se z ženo odločila, ker sta svetnika Anton Urh in Matilda Arh sprožila medijski linč proti nama, kar ni dobro vplivalo na ostale svetnike in sklenila sva, da jih ne želiva izpostavljati takemu pritisku,« je poudaril župan.
Grozilno pismo
Arhova je tudi na četrtkovi seji opozorila, da je župan pri aneksih k najemni pogodbi, v katerem se občina strinja s priznanjem solastniškega deleža, kršil pooblastila in zlorabil svoj uradni položaj. Urh pa je dodal, da je pred sejo prejel tudi grozilno pismo, da naj pusti župana pri miru, sicer mu bo žal. »Pri nas se dela gospodarski kriminal,« je dejal Urh in predlagal, da občinski svet razveljavi aneks in za lokal objavi javni razpis.
Vendar naj to po pravnih razlagah niti ne bi bilo mogoče. Kramar, ki meni, da posamezne svetnike v napadu proti njem vodijo revanšizem in fovšija, je prepričan, da mu priznanje solastniškega deleža v vsakem primeru pripada in da ga bo, če bo potrebno, dosegel po pravni poti. Po pojasnilih pravnice pa bi bilo tudi brezpredmetno, da svetniki o tem razpravljajo, če je najemnik umaknil predlog.
Odsotnost plovbnega režima
Svetniki so tako razpravo o tej temi prekinili. So pa na seji obravnavali nov predlog odloka o plovbnem režimu po Bohinjskem jezeru in drugih vodah v občini, na katerega so dali tudi več pripomb. Predlog odloka o plovbnem režimu so sicer svetniki obravnavali že letošnjega maja, a ga je župan po številnih pripombah umaknili iz obravnave in pripravili novega.
Odsotnost plovbnega režima omogoča stihijsko, samovoljo ravnanje posameznih uporabnikov, opozarja Kramar in dodaja, da občini ostajajo odpadki, škoda na obali, motenje posesti in nezadovoljstvo predvsem ribičev. Ker ni plovbnega režima, sta ogrožena varnost turistov in okolja, ter dobro počutje obiskovalcev Bohinja in ugled Bohinja kot turistične destinacije. Zato je to področje potrebno urediti, je izpostavil Kramar.
Prihodnost TNP
Bohinjski svetniki so se na seji seznanili tudi z memorandumom oziroma dogovorom med RS in občino Bohinj o prihodnosti Triglavskega narodnega parka (TNP), ki ga je občina že poslala na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Uradu predsednika RS. Predsednik republike je namreč na spomladanskem obisku Bohinja Bohinjcem predlagal, naj svoje pripombe na zakon o TNP posredujejo v obliki memoranduma.
Memorandum vključuje pripombe, ki so jih krajani dali že na zborih občanov pred enim letom, pripombe predstavnikov agrarnih in lokalnih skupnosti. Bohinjci vztrajajo pri tem, da se zakon ponovno pregleda in se ga dopolni in spremeni v členih, ki so neživljenjski, in ne omogočajo normalnega razvoja lokalnega prebivalstva. Med drugim zahtevajo, da se iz parka izločijo vasi Stara Fužina, Studor, Gorjuše, Koprivnik, Podjelje in Ukanc, smučišče Vogel in Bohinjsko jezero.
