Bohinj. Na področju črnih gradenj v Bohinju vlada zatišje. Dokaz za to je Darko Küzmič, ki živi v hišici brez elektrike, ki ji je bilo usojeno rušenje. »Čez dan me ni, zvečer mi pomaga agregat. Moja zadeva je še v postopkih, dejansko niti ne vem več, kje. Vsekakor pa so te naše desetletja stare stavbe postale nepomembne ob tem, kaj si lahko privoščijo vplivni in bogati!« je o svoji črni gradnji dejal Bohinjec, ki bi ob rušenju ostal brez strehe nad glavo.
»Na ustavnem sodišču nismo bili uspešni, ker naj ne bi bil izražen potreben javni interes. Imam pa podatek, da poteka usklajevanje med kmetijskim oziroma okoljskim ministrom in drugimi glede uredbe, ki je bila temelj za rušenja, ki so razburila ljudi. Dokler ne bo dokončno znana usoda te uredbe, bo očitno tudi na našem koncu vladalo zatišje,« je dejal bohinjski župan Franc Kramar, eden od pobudnikov ustavitve rušenj črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku po uveljavitvi novega zakona. Tudi zdaj poudarja, da je nevzdržno, da država ruši desetletja stare objekte v Bohinju, drugod pa ji črne gradnje rastejo dobesedno pred nosom.
Na inšpektoratu za energetiko, promet in prostor smo izvedeli, da je na območju Triglavskega parka v reševanju 154 zadev, 20 je pravnomočno rešenih in lani so odstranili štiri objekte. Letos ni podatkov o rušenjih, zato pa so v upravi TNP postregli s podatkom, da so lani kot upravljalec parka na državno inšpekcijo naslovili 18 zadev, kjer so inšpektorje seznanjali z domnevno nezakonitimi gradnjami. V Bohinju je bilo takih sumov sedem, na Pokljuki in Mežaklji šest, v Kranjski Gori oziroma okolici ena in v Trenti tri. Letos še ni bilo suma novih črnih gradenj na območju Triglavskega narodnega parka. Zadovoljni so z dosedanjim sodelovanjem z inšpekcijskimi službami, ker je število črnih gradenj (tudi ko gre zgolj za sume) manjše, kot je bilo v preteklosti.
Bohinjska »sveta vojna« z javnimi tribunami, vlogami na ustavno sodišče in hudo jezo prizadetih seveda ne more preprečiti državnim organom, da ne bi izvajali zakonodaje in tudi rušili spornih gradenj na območju TNP. Očitno pa se je država odločila, da bo še enkrat preverila postopke, predpise in posledice za tiste, ki naj bi jim črne gradnje porušili. Kot je pokazala statistika, je tako v Bohinju kot v vsem parku šlo največkrat za počitniške objekte, ki so nastali iz gospodarskih, gre za razne stanove, hleve, kozolce, pastirske koče in podobno, ali pa so bili zgrajeni na novo. Ker so nekateri stari tudi več desetletij in ker so bila tolmačenja predpisov skozi čas različna, je bilo nezadovoljstvo ob bolj intenzivnem delu inšpektorjev pričakovati. Zdaj pa v luči črnih gradenj nesojenih ministrov, direktorjev državnih podjetij in podobnih na elitnih lokacijah tudi desetletja stara hišica Darka Küzmiča mirno stoji tik nad Bohinjskim jezerom.
