V programu so pripravljalci v Narodni dom umestili multimedijsko predstavitev mesta, večnamenski prireditveni center, sprejemnico, prodajalno spominkov in umetniških del, gostinski lokal čitalniškega tipa, muzejsko dejavnost s postavitvijo stalne razstave o zgodovini mesta, galerijo pomembnih Novomeščanov s stalno razstavo Leona Štuklja ter razstavni in ustvarjalni prostor, namenjen umetniškim ateljejem. Pri določanju programov so upoštevali pretekla prizadevanja – tako Društva Novo mesto kot občinske uprave – razen tistih vsebin, ki jih že izvajajo, denimo umestitve gledališča, saj v Novem mestu deluje Anton Podbevšek Teater, pojasnjujejo na občini.
Prvi poskus oživljanja novomeškega narodnega doma sega v leto 1971, od takrat so se v njem vrstili različni najemniki in različne pobude. Leta 1998, ko je občina postala lastnica objekta, so imenovali projektni svet za obnovo. Dve leti pozneje so ustanovili sklad, leta 2002 podpisali pismo o nameri in leta 2004 izdelali projektne naloge ter imenovali upravo ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma, ki naj bi zbrala denar, a se je do zdaj na njenem računu zbralo slabih 14.000 evrov.
Avgusta lani je župan Alojzij Muhič imenoval projektno skupino, ki je zasnovala nove programske vsebine. Brez programa ni projekta, brez projektne dokumentacije pa ne gradbenega dovoljenja, pravijo na občini, zato preseneča odločitev, da so obravnavo programskega osnutka umaknili z dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta. Kot pravijo v kabinetu župana, zato, ker je treba osnutek dopolniti s preostalo dokumentacijo. Trdijo, da lahko projekt kljub temu prijavijo na javne razpise. Za obnovo bi po grobi oceni potrebovali tri milijone evrov, dodajajo na občini.
Narodni dom so za javno delovanje zaprli že leta 2005, ko ni imel več upravitelja. Na občini pojasnjujejo, da v obdobju poskusov za oživitev niso posegali v obnovo stavbe, zato tudi ni bilo razlogov za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Pred leti je namreč v Sokolcu, kot mu še pravijo Novomeščani, prostor našla skupina alternativnih umetnikov. Po besedah Sebastjana Šeremeta so v tem času sami poskrbeli za nujna vzdrževalna dela, pripravljali so tudi številne dogodke, ki jim jih je pred letom dni inšpektor prepovedal. Zdaj v njem ustvarja več kot 20 likovnih, glasbenih in plesnih umetnikov. A njihova prihodnost je z novim programom oživitve nejasna, saj jih, kot pravi Šeremet, k sodelovanju niso povabili. Dodaja, da je umetnost svobodna, a na občini o alternativi nočejo slišati ničesar. Če se bodo pristojni odločili, da morajo skvoterji ven, napoveduje odpor.
